Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje v okviru ZD Logatec, bo na začetku novega leta dobil novo vodstvo. Vse od začetka, od leta 1994, je bila na čelu Centra njegova »ustanovljiteljica«, prim. Jasna Čuk Rupnik, ki pa bo vajeti predala v nove roke in dokončno odšla v zasluženi pokoj.

»Dr. Čukova«, kot jo imenujejo njeni »pacienti«, je vso svojo kariero, skoraj 40 let, delala v Logatcu. Začela je kot splošna zdravnica, nadaljevala kot pediatrinja, nekaj časa je bila tudi direktorica, zadnja leta pa je tudi predsednica Društva AA Slovenije. V pokoju je sicer že štiri leta, vendar je, zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in kljub trajnemu razpisu, še vedno vodila Center. Sedaj pa jim je končno uspelo najti zamenjavo, ki pa je zaenkrat vodstvo ZD Logatec še ne želi izdati.

 

Doktorica Jasna Čuk Rupnik

Še kot študentka je nekajkrat v vlogi pomožne vzgojiteljice spremljala otroke iz socialno ogroženih družin v kolonijo na Debeli Rtič. Po specializaciji pa je spoznala, da ima ravno ta generacija otrok resne težave s heroinom, kar opisuje tudi v svoji knjigi Moji metadonski otroci – rada vas imam. Takrat se je odločila, da Logatec potrebuje Center in, čeprav je njena ideja veljala za sporno, saj mnogi niso dojemali metadona kot »zdravilo«, ji je takratni direktor ZD prisluhnil in omogočil ustanovitev.

Centru je z njenim vodenjem uspelo doseči izjemno dobre rezultate glede opuščanja uporabe drog, pacienti pa vsako leto izkažejo tudi visoko stopnjo zadovoljstva v anketah, ki jih zahtevajo standardi kakovosti za delo v zdravstvu. »S filozofijo zdravja smo med našimi pacienti uspeli preseči filozofijo uničevanja z drogami«, je povedala prim. Čukova.

V 23 letih je pomagala mnogim, ki so si pomoči želeli, in je bila svojim pacientom ves čas na voljo. Delo v Centru je zahtevalo mnogo nadur, zato je, kot sama pravi, »vplivalo na družinsko vzdušje«. »Najini trije otroci so skoraj samorastniki«, pove z nasmehom na obrazu. Zato bo zdaj, ko bo imela več časa zase, lahko namenila več pozornosti njim, svojemu možu in vnukom. Ker pa je sama poleg glasbe zaljubljena tudi v šport, bo redno na urniku tudi tek, smučanje, kolesarjenje in hoja v hribe. V zadnjih letih se je navdušila tudi flamenkom in je bila do nedavna članica društva Luna Gitana. Z veseljem modruje, da je ta ples pravi način za izražanje ženstvenosti, ki jo sama, največkrat obuta v športne copate, pogosto zapostavlja. Poleg športa pa bo svojo dušo hranila tudi s knjigami, ki jih je v svoji karieri zbrala in prebrala že kar lepo število.

Slika v pisarni je delo njenega očeta in je tudi naslovnica njene knjige Moji metadonski otroci – rada vas imam
Svojim pacientom je vedno na voljo
Usklajevanje dela s sestro Katarino Hodnik, ki vsakodnevno podeljuje terapije
Ker rada bere, je pogosto v knjižnjici
Po dolgem premisleku je knjiga izbrana
Če ni časa za šport podnevi, gre tudi v temi