Pred dobrim letom so kriptovalute obnorele Slovenijo. Na njih gledamo predvsem kot sredstvo za špekulacije, bajne donose ali izgube, pozabimo pa, da jih že uporabljajo za vsakodnevne nakupe. Ljudje se jih za transakcije sicer še bojijo uporabljati, predvsem zaradi nezadostnega znanja. Posledično nezaupanje v valuto pa vpliva tudi na načine plačevanja, ki se jih poslužujejo.

Denar se je pojavil, ker ga je človek potreboval za preživetje. Dandanes se zdi, da je potrošniška družba njegov primarni razlog povsem zanemarila zaradi nekakšnega hipnotičnega učinka po želji imeti več.

Poleg tega se konstantno moramo navajati na nove valute. Kdo bi v času jugoslovanskega dinarja rekel, da bomo nekoč uporabljali evre. Kdo bi v času evra rekel, da bomo nekoč uporabljali kriptovalute? Trenutno, marsikdo. A mnenja ostajajo deljena.

Kriptovalute ostajajo neregulirane

Evropska centralna banka kriptovalute definira kot neregulirano obliko digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda nek državni organ, virtualne valute pa pravne ali fizične osebe sprejemajo kot menjalno sredstvo.

»Denar ima menjalno funkcijo, da z njim kupujemo in prodajamo, je merilec vrednosti, ki pove, koliko je stvar vredna, in hranilec vrednosti. Ker pa mu vrednost oziroma cena tako variira, bitcoin drugih dveh funkcij ne more opravljati. To ni pravi denar,« opozarja Franjo Štiblar iz Katedre za pravnoekonomske znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Posledično bi lahko kupovali avte, hiše in špecerijo tudi z žetoni iz kazina. Ali pa s fičniki in beliči, ki so jih pred skoraj štirimi leti poskušali uvesti v Ilirski Bistrici kot opcijsko lokalno plačilno sredstvo. Banka Slovenije je takrat za Delo opozorila, da takega plačila ni obvezan sprejeti nihče, je pa lahko to lokalno menjalno sredstvo, ki hkrati ni zakonito plačilno sredstvo v državi.

Podobno je s kriptovalutami, le da se dogajanje preseli na širše območje, s problemom neurejene regulacije. »Če bo uporaba bitcoina ostala na mali ravni, ga ne bo potrebno niti regulirati,« dodaja Franjo Štiblar.

»Zanimanje za plačevanje s kriptovalutami ne bo naraslo čez noč.«

Pri podjetju Statista, ki se ukvarja s preučevanjem trgov, so opravili raziskavo, ki kaže, da 11% ljudi pričakuje, da bodo lahko v prihodnosti plačevali s kriptovalutami (»Can you imagine using cryptocurrencies (i.e. Bitcoin) for payments?«, 2017). V prihodnosti je torej pričakovati, da bo trend postopoma naraščal, a se to ne bo zgodilo čez noč, pravi vodja razvoja pri aplikaciji za plačevanje s kriptovalutami Elipay Mitja Hegler. Predsednik Bitcoin društva Slovenije Jure Pirc za portal Številke miri, da bitcoin bank ne bo zrinil v pozabo: »Se bodo pa morale te preobraziti in optimizirati svoje procese.«

Franjo Štiblar je mnenja, da so s kripto plačili ustvarili svet, s katerim so naredili reklamo za bitcoin. »Ljudje bi po uspešnih praksah rekli, da se splača, in če se povprašuje za namene menjave – takrat mu cena narašča. Ta promet je lahko tudi vzrok, da bi pridobili čim več ljudi, da bi menjali,« dodaja.

V družbi Eligma menijo, da je razmišljanje o kriptovalutah prevečkrat ozko usmerjeno in je potrebno razumeti potencial, ki ga prinaša tehnologija veriženja blokov. »Kriptovalute niso bile primarno zamišljene postati nekakšno novodobno naložbeno zlato, zato se tudi pri našem podjetju zavzemamo doseči njihovo vsakodnevno uporabnost,« dodaja Hegler.

Biki, medvedi ali prašiči

V New Yorku velja, da se špekulanti na trgih delijo na optimistične »bike«, ki stavijo, da bo neka cena v prihodnosti rasla, ali pa pesimistične »medvede«, ki pričakujejo padec cen. Obstajajo pa tudi prašiči, ki jih vodita le pohlep in želja po enostavnem zaslužku.

Aleks Jakulin doktor računalništva, nekdanji profesor na univerzi Columbia, danes pa podjetnik v ZDA, je v Mladini povedal, da se bodo cikli padanja in naraščanja vrednosti konstantno ponavljali: »Vsak uspešno izveden cikel pa bo seveda zmanjšal kredibilnost kritikov bitcoina ter poveča kredibilnost in bogastvo špekulantov.«

Na portalu Številke je naveden podatek, da je transakcija v bitcoinih energetsko približno 4.000-krat bolj potratna kot transakcija s kreditno kartico.

Kot je za Planet TV povedal Peter Trček, pa se nestabilnosti bitcoina ni treba bati, saj so nestabilni tudi različni delniški trgi, je pa priporočljivo v bitcoine vlagati tisti denar, ki si ga upamo in ga tudi lahko izgubimo.

Prvi nakup z bitcoini je zapisan v maj leta 2010, ki ga je izvedel programer Laszlo Hanyecz. Ta je za dve pici ponudil 10 tisoč bitcoinov, saj je bila vrednost bitcoina takrat zelo nizka.  Zgodba je postala tako popularna, da lahko celo na Twitterju spremljate poseben račun, ki glede na trenutno stanje bitcoina določi, koliko bi bili ti dve pici vredni na posamezen dan:

V zadnjem tednu njuna cena niha okoli 56 milijonov evrov.

Kaj pa varnost?

Aleks Jakulin pravi da je plačevanje s kriptovalutami načeloma varno. »Malokdo sicer uporablja bitcoin na varen način, ker je uporabniška izkušnja zahtevna. Če pa uporabljaš nek internetni sistem za plačevanje, je bitcoin varen toliko, kot je varen sistem, ki ima dostop do privatnega ključa,« še dodaja.

Tudi pri Elipay ima vsaka denarnica svoj privatni varnostni ključ, a z njimi upravlja podjetje. »Zaradi zagotavljanja hitrejših internih transakcij so ključi varno shranjeni v našem zaprtem omrežju, v kolikor bi uporabnik nakazoval iz zunanjih denarnic bi na blagajni za potrditev plačila lahko čakal tudi  več kot pol ure,« razloži vodja varnosti Timotej Polach. Dodaja, da morajo preveriti tudi istovetnost vsakega uporabnika zaradi direktive o preprečevanju pranja denarja.

Aplikacij, s katerimi lahko plačujemo s kriptovalutami, je že malo morje. Nekaj teh si lahko ogledate tudi na https://bitcoin.org/sl/izberite-denarnico. A pri njihovi uporabi moramo biti pozorni na več stvari, saj so že mnoge menjalnice in spletne denarnice utrpele izgube zaradi hekerskih vdorov. Uporabnikov pred izgubo ali zlorabo načeloma ne varuje nihče, zato mora stranka sama poskrbeti za varnost transakcije.

Kot navadno denarnico vam tudi spletno lahko kdo ukrade, zato jo dobro šifrirajte z močnim geslom, prav tako delajte redne rezervne kopije, priporočljivo pa je tudi, da se na spletni denarnici nahajajo manjši zneski. Predvsem pa se dobro pozanimajte o aplikaciji, ki jo želite uporabljati za plačevanje.

Uporabnikov pred izgubo ali zlorabo načeloma ne varuje nihče, zato mora stranka sama poskrbeti za varnost transakcije.

Bitcoin City

Tudi v Sloveniji postajajo plačila z bitcoini ali ostalimi kriptovalutami del vsakdana nekaterih posameznikov. V BTC Cityju v Ljubljani so od sredine junija pa do sredine septembra testirali aplikacijo Elipay za plačevanje s kriptovalutami. V testnem obdobju je sodelovalo 150 preizkuševalcev in več kot 50 trgovin. Da bi lažje razumeli, kako se transakcije izvajajo, se je najbolje podati na teren, začenši z namestitvijo spletne denarnice.

Na ekranu mobilnega telefona se je prikazalo obvestilo »Aplikacija Elipay je bila uspešno nameščena«. V pričakovanju neznanega jo odprem in pred registracijo, mi ta zagotovi enostavna kripto plačila, univerzalni program zvestobe in hitro rastoče število sodelujočih trgovin.

Seveda moram pred ustvarjanjem računa potrditi še, da obdeluje moje podatke o nakupih in mi tako nudi personalizirane ugodnosti in nakupovalne nasvete. Po aktiviranem računu moram svojo novo »denarnico« še odkleniti in za to navesti svoje osebne podatke ter slikati osebno izkaznico za preverjanje istovetnosti.

V teoriji bi bil račun odprt in pripravljen za uporabo, a v praksi se zatakne pri pogoju, da bi za plačevanje z bitcoini, bila tudi lastnica teh. Zato se po izkušnje ljudi, ki imajo opravka s plačevanjem s kriptovalutami, podam skoraj kot na lov za Pokemoni. Kam? V prvo bitcoin mesto na svetu – BTC.

Pozitivni odzivi trgovcev

V katerih fizičnih in spletnih trgovinah lahko z določeno spletno denarnico kupujete, je običajno navedeno v aplikaciji. Pri Elipay se število trgovin, ki nudijo možnost plačila s kriptovalutami veča, trenutno jih je 175. Mitja Hegler pravi, da se trgovine javljajo kar same: »Uporaba Elipay sistema je popolnoma enostavna in za trgovce seveda zelo privlačna ter neobvezujoča, saj s tem strankam brezplačno omogočijo dodatno možnost plačila in stopijo v korak s časom.«

Ko sem v BTC-ju preverjala odzive trgovce, so bili ti zelo pozitivni. Večina jih je pohvalilo enostavno plačevanje, izpostavili pa so tudi nekatere zaplete. Med prodajanimi izdelki so trenutno manjši nakupi, kot sta pijača in hrana, a Mitja Hegler izpostavlja, da so bili z Elipayjem opravljeni tudi nekateri večji tehnološki nakupi.

V enem izmed barov, kjer so aplikacijo dobili pred tednom dni, so povedali, da ko gostom povejo za novo možnost plačila, so ti zmedeni, saj ne vedo, koliko bodo pravzaprav morali odšteti za popito. Natakar je povedal: »Veliko ljudi sploh še ne ve, da to obstaja. Tisti, ki se s tem ne ukvarjajo, sprašujejo, ali bodo za en bitcoin že lahko npr. dobili kavo.«*

Prodajalec v trgovini z obutvijo in športno opremo pa je povedal, da trenutno nakupa nad 100 evrov še ni imel, bolj kot ne so bili delavci Elipayja, ki jim je to bolj domače, ali pa promotorji kot Umek. Dodal je še: »V Ameriki lahko plačujejo s kriptovalutami tudi na tržnici, pri nas imamo trenutno sorazmerno malo trgovin, ki to omogočajo, na Kitajskem pa so z regulacijo omejili kriptovalute do najvišje mere.«

»Ravno prej je prišel gospod, ki je želel opraviti nakup z bitcoini, a sva pred transakcijo ugotovila, da nima prave aplikacije, zato ni mogel poskenirati QR kode in opraviti plačila,« pa deli izkušnjo prodajalka v trgovini z belo tehniko.

*Kot so pojasnili zaposleni podjetja Eligme govorimo o prvi večji spremembi na področju plačila, saj od izuma plačilnih kartic napredka ni bilo. Ljudje so pričeli spoznavati kriptovalute in uporaba slednjih narašča. Od tod pa tudi zmeda pri uporabi napačnih aplikacij.

Timotej Polach zaupa, da trgovci na začetku sploh niso verjeli, da se bo zgodila kakšna transakcija. Celotno preizkusno obdobje so v podjetju spremljali, kako bi lahko uporabniško izkušnjo izboljšali. »Izvedli smo dve večji nadgradnji. Po novem kupec sam v aplikaciji izbere s katero kriptovaluto želi plačati, prav tako pa smo rešili težavo vkolikor kupec fizično ne more dostopati do zaslona blagajne in poskenirati prikazano QR-kodo. V tem primeru smo namestili nalepke s fiksno QR kodo, do katerih ima kupec dostop za skeniranje« izpostavi.

Elipay je sestavljen iz mobilne aplikacije za uporabnike in POS sistema za trgovce. »Ob plačilu s kriptovalutam pri našem podjetju avtomatsko za prodajalca te pretvorimo v evre. Trgovec ob poračunu na svoj račun prejme evre, brez tveganja glede morebitnega nihanja vrednosti kriptovalut,« še poudari Polach.

Nič več kartic in menjanja valut?

Družba po besedah Mitja Heglerja dobro sprejema plačevanje s kriptovalutami: »Trenutno so nezaupljivi zgolj zaradi padca bitcoina, saj so vsi gledali na hiter zaslužek, nihče pa ni razmišljal o tem, kot o dolgoročni uporabi.« V porastu je tudi težnja po mobilnem plačevanju, zato bodo pri Eligmi v eno samo aplikacijo združili vse možnosti plačila, vključno z integracijo plačilnih kartic.

Slovenci smo kljub vsemu zelo nezaupljiv narod in nam je še vedno bolj siguren denar na roko. Najbolj na udaru pa so stranke same, ki morajo spremljati situaciji na trgu in se ji prilagajati. A kdor se bo navadil na plačevanje s kriptovalutami, mu bo vseeno, kako velike zneske bo plačeval.

Po poplavi alternativnih coinov se je trg po padcu malo očistil, a po mnenju Timoteja Polacha se še vedno strmi k temu, da bomo na koncu imeli eno valuto, s katero bomo lahko plačevali povsod. Res je, da posledično pred potovanjem ne bo treba več denarja menjati v valuto, ki jo uporablja druga država, in tudi porabiti ne bo treba vseh kovancev, ki so nam med potovanjem ostali, a mogoče se nam bo po tem še tožilo. M.G.