Zakaj fitnes aplikacije ne morejo nadomestiti osebnega trenerja?

Dober mesec je že, odkar so otroci in dijaki zopet zasedli šolske klopi, študentje po delovnem poletju in poznemu dopustu ponovno zavladali ulicam in restavracijam večjih mest, starši in ostali uslužbenci pa se po desetdnevnem dopustu vrnili s hrvaške obale. Novo šolsko leto, nove obljube za prihajajoče obdobje in želja po spremembi starega načina življenja: »Tokrat pa zares začenjam s telovadbo!« A res?

Ni važno, ali si redno telesno vadbo obljubimo ob začetku novega šolskega ali koledarskega leta, pol leta ali tri mesece pred poletnim dopustom, le da se je potem tudi držimo.

Družba se dandanes »osvobaja« iz kolektivne zavesti, katere cilj je bil preživetje, in postaja vse bolj individualna. Individuumi želijo »živeti in ustvarjati«. Da bi dosegli željen življenjski stil, službo, videz, moramo delati več in boljše od drugih. Zavedno ali nezavedno na nek način celo življenje tekmujemo in se borimo za mesto v vrsti, za službo, za mesto na družbeni lestvici. Te pritiske ustvarja družba sama, tekma pa se začne s samim seboj in telesna aktivnost oz. redna vadba nam omogoča izpolnitev enega izmed osebnih ciljev, tj. lastni videz.

Žal pa se pri mnogih posameznikih pri obljubi tudi konča, mesečne karte za fitnes ne podaljšajo in uro, namenjeno telovadbi namenijo sedenju pred televizorjem. Na telefon so si naložili najnovejšo aplikacijo za oblikovanje ravnega trebuha, večje zadnjice in močnih rok, ki jih vsak dan ob določeni uri opozori, da je čas za vadbo, oni pa z enim gibom podrsajo po zaslonu in ga utišajo. Gre za pomanjkanje motivacije?

Ključni za trening je prostor

Domen Pompe, študent kineziologije, pravi, da je praksa pri večini ljudi, ki jim je telesna vadba nekaj novega, takšna, da če se že odločijo narediti nekaj zase in pričeti s telovadbo, ta po navadi ne traja dolgo, če ni prisotnega kakšnega zunanjega dejavnika, kot je vadbeni partner ali pa osebni trener/vaditelj. Večina tako z vadbo preneha že po nekaj tednih ali celo dneh. Razlogov za to je več, v večini primerov pa so povezani z motivacijo ali s poslabšanjem stanja pred vadbo, kar pa je posledica napačno izvedene vadbe. Tudi okolje kjer treniramo, se rekreiramo, je bistvenega pomena. V današnjih časih je vadba eno najpomembnejših in najučinkovitejših sredstev za boj proti stresu in debelosti, ki sodita po raziskavah sodeč med najbolj pogoste ubijalce 21. stoletja. Okolje je zato še posebej pomembno pri boju s stresom. Človek se lahko veliko bolj sprosti in pozabi na vsakdanje težave, če se giblje v naravi. Priporočljiva je tudi družba ostalih vadečih, ki lahko posamezniku predstavlja nov socialni krog in mu daje občutek pripadnosti. Zato je veliko bolje, če se posameznik za tisto eno uro na dan odpravi ven, zamenja okolje in se odklopi od vsakdanjih težav in obveznosti. Tudi manj motečih dejavnikov najdemo v naravi, parku ali telovadnici, ki bi nam onemogočali nemoten potek treninga.

Trenerjem nasproti že stojijo pametni telefoni

Leta 2015 je eden največjih proizvajalcev na področju elektronskih medijev napovedal, da bo njegov iWatch preko senzorjev in računalnika lahko »vstopil v telo« ter postal orodje za osebno zdravje in telesno pripravljenost oziroma osebni fitnes, v zadnjih letih pa se je začela avtomatizacija tudi na področju trenerstva. Obstaja malo morje fitnes aplikacij, ki omogočajo pripravljene treninge, opise in slike ter celo video prikaze vaj. Lahko si torej sami sestavimo trening, ki nam ga predvaja telefon in narekuje, kako ga moramo izvesti. Aplikacije nato spremljajo naš napredek bodisi preko srčnega utripa s pretečenimi kilometri bodisi preko vnesenih kalorij ali dnevnega tehtanja. »To je za nekega bolj izkušenega športnika ali rekreativca lahko zelo uporaben pripomoček. Pri začetnikih pa je stvar malo bolj zapletena, saj jim aplikacije ne posredujejo povratnih informacij v smislu, ali je uporabnik pravilno izvedel neko vajo in ali je to zanj primerna količina vadbe. Ravno to pa je poleg ohranjanja motivacije najpomembnejša stvar pri vključevanju ljudi v šport,« dodaja Pompe.

Z njim se strinja tudi osebni trener Igor Glas: »Če imamo dovolj izkušenj s treniranjem, pravilnim izvajanjem velikega števila vaj in če smo pri tem tako samozavestni in spretni, da si zaupamo da vaj ne bomo delali narobe, je lahko fitnes aplikacija odlično orodje za spremljanje napredka in sestavljanje raznolikih treningov. Če pa kot uporabnik teh aplikacij na področju treninga in fitnesa nimamo veliko izkušenj, lahko hitro pride do bolečin, poškodb in posledično izgube motivacije. Pri treniranju strank opazim, da imajo velikokrat težave z najenostavnejšimi vajami, kaj šele z bolj kompleksnimi.«

Do poškodb prihaja zaradi napačne izvedbe vaj

Trening mora biti na prvem mestu varen, kajti večinoma ljudje začnejo s telovadbo zaradi želje po lepo oblikovani zadnjici in po izklesanih trebušnih mišicah. S tem seveda ni nič narobe, vendar pozabljamo, da je v prvi vrsti treba telo okrepiti, da se bomo bolje počutili, bomo bolj zdravi in seveda čim bolj brez bolečin.

Kot pravi Pompe, do poškodb pri vadbi v večini primerov prihaja ravno zaradi napačne izvedbe ali pa napačnega doziranja vaj. Napačna izvedba vaj slej ko prej pripelje do težav, na kratek rok so to lahko poškodbe mišično-skeletnega sistema, na daljši rok pa lahko privedejo do raznih nesorazmerij v sistemu in kroničnih stanj, med katere štejemo bolečine v hrbtenici, obrabo sklepnega hrustanca, mišične krče, kronično utrujenost itn. Dlje kot smo izpostavljeni napačnemu treningu, večja je možnost za nastanek zgoraj omenjenih zapletov. Ravno zato sta tako zelo pomembna nadzor in spremljanje vadečega v obdobju, ko se le-ta uvaja v vadbeni proces in sam nima dovolj predznanja in izkušenj s samo vadbo. Pri poškodovani populaciji pa je to še toliko bolj pomembno, saj je telo še bolj ranljivo in dovzetnejše za nastanek novih poškodb. Tukaj ne smemo pozabiti tudi na populacijo ljudi s posebnimi stanji, kot so debelost, nosečnost, razna bolezenska stanja, kot je npr. diabetes, tudi otroke in starostnike uvrščamo v posebne skupine. Takšna populacija za trening potrebuje trenerja, od katerega zahteva popoln nadzor in pozornost med vadbo in tudi po njej. Predvsem je pomembno znanje trenerja, ki mora biti primerno izobražen in seznanjen s stanji, ki ga imajo njegovi vadeči.

Osebni trener ali aplikacija?

Ob vprašanju uporabnikom fitnes aplikacij o njihovem zadovoljstvu je večina tistih, ki aplikacije uporablja redno, pritrdila, češ, da jim pomagajo pri discipliniranosti in beleženju rezultatov ter izbiri vaj. Je pa res, da gre tu za uporabnike, ki fitnes obiskujejo že dlje časa in imajo na tej točki že nekaj znanja o pravilni izvedbi vaj. Pri popolnih začetnikih pa je zgodba nekoliko drugačna: »Aplikacijo za trebušne mišice in zadnjico imam na mobilnem telefonu naloženo že več kot pol leta, uporabljala pa sem jo le prvi teden. Vaje sem opravljala doma v svoji sobi in velikokrat sem ob uri, ko bi morala narediti trening, počela ravno nekaj drugega, zato sem opomnik spregledala in na trening pozabila. Kasneje sem si rekla, da ga bom opravila jutri. Po pol leta se ta »jutri« še ni zgodil,« je svojo izkušnjo z nami delila Manca.

Jakob, ki fitnes obiskuje že nekaj časa in zraven tudi skrbi za svojo prehrano nam je dejal, da pri začetnikih opaža, da mislijo, da bodo po nekaj počepih že prišli do popolne preobrazbe in da so nato razočarani, ko po nekaj tednih še ni vidnega učinka vadbe. Poleg tega po njegovem mnenju niso dovolj izobraženi kar se tiče prehrane, ki naj bi bila vsaj toliko pomembna pri hujšanju kot telesna vadba, če ne še bolj. »En teden vztrajajo kot nori, pa se nič spremeni, potem pa izgubijo motivacijo,« dodaja. Tudi on meni, da je le-to lažje dobiti pri skupinskih vadbah ali pri osebnemu trenerju in pa, da nam mora vadba predstavljati pozitivno navado v življenju in ne le željo po hujšanju. Tudi če si trenerja iz finančnih razlogov ne moremo privoščiti za daljši čas, naš fitneser meni, da je to dobro storiti vsaj prvih nekaj obiskov, da dobimo osnovne informacije o pravilnem treningu.

Ključna prednost (osebnega) trenerja je namreč ta, da s svojo prisotnostjo trenirancu dviguje motivacijo, ki jo sam na začetku le stežka ohranja, in spremlja njegov napredek ter mu daje povratne informacije. Še najbolj pomemben element pa je, da vadečega nadzoruje, ga popravlja in mu posreduje zanj prilagojene informacije. Ravno ta dejavnik je tisti, ki ga današnje športne aplikacije, kljub visoki tehnološki razvitosti ne omogočajo.

»Mene osebno športne aplikacije ne motijo, ravno nasprotno. Zdijo se mi super sredstvo za posredovanje določenih informacij. Na nek način so uporabne tudi kot sredstvo motivacije, saj omogočajo objavljanje in primerjavo rezultatov z drugimi (pretečeni/prekolesarjeni kilometri, porabljene kalorije, osvojeni vrhovi), kar nekatere ljudi dodatno motivira in jih žene v naravo in gibanje. Iz tega vidika popolnoma podpiram takšna sredstva, če le spravijo ljudi izpred televizijskih zaslonov in zaprtih prostorov. Iz vidika uporabnika določene aplikacije bi me morda zmotilo le kakšno pretirano oglaševanje, nagovarjanje k plačljivim nadgradnjam aplikacije in pa seveda morebitne nepravilne informacije, kar je tudi mogoče, saj cenzure in selekcije podatkov v aplikacijah ali pa nasploh na internetu praktično ni,« pravi bodoči kineziolog Pompe.

Ravno osebni pristop do športnika namreč igra ključno vlogo pri motivaciji za trening, zaradi česar se tako Pompe kot tudi Glas strinjata, da aplikacija nikakor ne nadomesti osebnega trenerja, ki treningu doda osebno noto in poskrbi za varnost. Še vedno je svojevrstna izkušnja, ko ti nekdo stoji ob strani na treningu in ti pomaga tudi moralno, saj sta pri večini ljudi najtežji samomotivacija in nadzor, ki ga pri virtualnem trenerju vsekakor ni in pa delovna energija, ki jo premorejo nekateri fitnes centri, na vodenih vadbah pa glasna živahna glasba in skupinski duh, ki športnika še dodatno motivirajo. Vsega tega zagotovo ne moremo najti v dnevni sobi. N. V.