K.—

Enaindvajsetletnica, ki ve, da življenje včasih ni fer. Da se je treba postaviti zase, velikokrat pa tudi veliko potrpeti.

Kuhati se je naučila spotoma in zdaj je kuhanje njen hobi. Pravi, da ji do naziva kuharice še veliko manjka, a toliko že ve, da lahko kuharske recepte suvereno spreminja po svojih željah (več česna, prosim!). Pri kuhanju je rada kreativna in inovativna. Poleg tega, da rada kuha, tudi rada jé in pri tem ni izbirčna. Rada ima začinjeno hrano in meso. Rada ima tudi komplimente, všeč ji je, ko nekaj dobro skuha in je pohvaljena, vendar sprejema vsakršno konstruktivno kritiko, saj želi izboljšati svoje kuhanje. Kuharski tečaj bi jo zelo veselil, najbolj pa si želi, da bi pripravila zares dobro svinjino, za k sečuanski omaki. V prihodnosti se ne bi branila kakšne kuharske pogovorne oddaje, saj o kuhanju (in tudi sicer) precej rada govori. Vsem, ki se kuhanja še niso lotili, pa sporoča, da je kuhanje “znanje, ki bi ga moral obvladati vsak samostojen človek. Prvič, poskrbiš sam zase, če pa s tem razveseliš bližnje, pa še toliko bolje!” In pa “Ne boj se eksperimentiranja, če gre kaj narobe, poskusi popraviti.”, zagotovo njena najbolj znana izjava pa je: “Nikoli ni preveč česna.”

Zadnja slika je posneta pred začetkom kosila, takoj po poziranju z zanjo značilnimi znaki za mir. Kosilo je bilo pripravljeno, zdaj je lahko le še uživala v hrani in počakala na odzive ostalih.

 

Barbara Petrovčič