”KAJ PRAVIM NA TO, DA ME LJUDJE NE DOJEMAJO KOT ZNAN OBRAZ? ME BODO PA ŠE SPOZNALI.”

Na Dolenjskem, v majhni vasici Prapreče, iz hleva, za katerega kmalu ugotovimo, da je pravzaprav velik studio, prihaja zvok instrumentov in petja. Generator snema svojo prvo ploščo. Njihova pevka in frontmanka, ki trenutno sodeluje tudi v oddaji Znan obraz ima svoj glas, nas s kavo in piškoti že čaka na vratih. Glasbenica, vsestranska umetnica, mentorica solo petja in klavirja – Anina Trobec, nam vseh podrobnosti o oddaji in o tem, kako je v njej dobila mesto, žal ni mogla razkriti, saj jo k molku obvezuje pogodba. Nam je pa razkrila marsikakatero drugo podrobnost o sebi.

Anina, za vami je že kar nekaj koncertov, tako v vlogi solistke, kot tudi članice banda. Kdaj ste pravzaprav začeli resno razmišljati o glasbi?
Zelo resno sem jo jemala že kot otrok, saj sem hodila v glasbeno šolo, kjer sem igrala klavir. S končano nižjo glasbeno šolo pa sem malo padla ven iz tega ritma in se ponovno vrnila na stara pota šele, ko sem se odločila za študij glasbe. Še vedno sem v tem vmesnem obdobju igrala klavir in pisala besedila, ampak študij je to resnost do glasbe nekako še bolj potrdil.

Študirali ste na Golsdmiths University of London. Kako vam je bilo všeč življenje v Angliji, zakaj ste se vrnili v Slovenijo? Potovali ste tudi po Indiji in kar nekaj časa tam živeli, ustvarjali in koncertirali, pa vas je nekaj zopet pripeljalo nazaj v domač kraj. Vas je tujina morda razočarala ali ste trdno odločeni, da želite ostati v Sloveniji?
Menim, da se tako, da potuješ in spoznavaš nove kulture, stile, prostore in ljudi, vsak dan učiš. S tem pa nekako spoznavaš tudi sebe in še bolj veš, kaj imaš rad, oziroma kaj ti je všeč. Glede na moje izkušnje s standardom življenja v tujini je kvaliteta življenja v Sloveniji ”ena a” in se res ni kaj za pritoževati. Tujina me sploh ni razočarala, vse prej kot to. Prej bi rekla, da sem se zaljubila vanjo, vendar pa je treba vedno nekje začeti in jaz sem se odločila, da bom začela doma.

Prejšnji teden smo vas v oddaji Znan obraz ima svoj glas gledali v vlogi Sophie Ellis Bextor. Kot ste povedali v oddaji, je bil to za vas posebno čustven izziv zaradi srečanja z Markom – svojim plesalcem iz otroških let. Med vama torej nikoli ni bilo romance, le dobro prijateljstvo. Kaj pa Markove punce, so bile kdaj ljubosumne na vas?
Prejšnji teden sem ostala brez besed. Najprej sem bila šokirana, nato pa me je spoznanje, da bi ta teden znal biti še precej zanimiv, nekako pomirilo. Glede na to, da z nekom pleseš deset let, se precej dobro poznata, zato sem upala, da mi bo Marko prinesel srečo in mi jo je. Midva, kot sem povedala že v oddaji, nisva nikoli pletla romantičnih vezi in tudi ljubosumja ni bilo, saj takrat še nismo imeli pravih fantov in punc. Skupaj sva plesala do šestnajstega leta in nato nehala. Romance so se takrat šele začenjale, prej pa niti ne.

Vaša strast je alternativna glasba, vendar pa alternativni glasbeniki, kot ste vi, niso ravno najbolj prepoznavni. Je udeležba v oddaji torej želja po večji prepoznavnosti?
Moja strast je glasba. Ne delam razlik pri žanrih, pomembno je le, da imaš in dobiš pri poslušanju in ustvarjanju glasbe občutek, da je izražanje iskreno. Res je, prepoznavnost pri takem šovu je neizbežna, gre pa tudi za to, da me zanima ta projekt. Televizijsko delo me je zanimalo že od nekdaj. Nekaj izkušenj imam z delom v zaoderju, delam kot tonski tehnik, zato me tudi pri televiziji zanima produkcija in kako se takšna oddaja sploh izvede. Sem precej vsestranska umetnica. V Indiji smo med drugim ustvarjali tudi 9-urne predstave, moj band Generator je že skoraj cel ansambel (šteje namreč devet članov), sodelujem tudi v eksperimentalni elektronski trio zasedbi Mantain, trenutno pa še v televizijski oddaji Znan obraz ima svoj glas, tako da se kar dogaja. Kaj pravim pa na to, da me ljudje ne dojemajo kot znan obraz? Me bodo pa še spoznali.

Zakaj pa niste ustanovili banda kot so recimo Dan D in uspeli, zakaj želja po prepoznavnosti s pomočjo oddaje? Je to morda lažja pot?
Na začetku, ko ustvariš band še nihče ne ve, kaj bo. Ne moreš si začrtati kakšen band boš ustvaril, zato da bo ljudem všeč in bo uspešen. Recepta ni. Menim, da mora biti za to pravi čas, zasedba in znanje, da se lahko ustvari kemija. Je pa proces ustvarjanja banda neke vrste umetnost, tako da ne moreš predvideti umetnosti, kaj šele življenja in uspešnosti. Jaz delam s srcem, delam to kar mi je všeč in v tem uživam. Slava pa zame nima nekega pomena, sploh pa nima nikakeršne povezave s srečo. Tako, da niti ne gre za neko prepoznavnost, saj če ti ne počneš v življenju tega, za kar čutiš, da si sposoben in za kar čutiš, da bi moral, ti tudi tak šov ne pomaga. Šova je nenazadnje vseeno enkrat konec.

Pa se vam že dogaja, da vas ljudje prepoznajo ali ustavijo na cesti, ali še čakate na ta trenutek?
Počasi se mi že dogaja, sploh v kakšnih lokalnih trgovinah in na bencinskih črpalkah. S tem se srečujem bolj na javnih mestih, drugače sem pa kar precej zaposlena in nisem veliko zunaj.

Kako pa se vsak teden spopadate z novimi izzivi, koliko vaje je potrebno za en nedeljski nastop? Kaj pa kamere, kako ste se navadili nanje?
Vaja je potrebna vsak dan. Ko en dan zamudiš, si naslednji dan ne narediš usluge, tako kot recimo ta teden, ko z bandom Generator snemamo album. Ta teden imam jaz bolj za počivanje in pa, da »izpilim« svojo francoščino za naslednji teden. Nastopanje v živo obožujem, pred kamero pa malo manj, saj zelo rada sama posežem po njej, tako da sem ponavadi za objektivom in slikam vse ostalo. Tudi »selfiji« v moji galeriji niso pogosti. Navaditi se kamere v živo, ja, to je kar umetnost.

Kateri vaš nastop se vam je zdel najtežji in zakaj? Kako samokritični ste pri teh stvareh?
Doris Dragović. Zato, ker sem vedela, kako globoko je zasidrana v srcu marsikaterega Slovenca in si res nisem želela nikogar razočarati. Ja, sem kar precej samokritična oseba in težko sem zadovoljna sama s sabo.

K vsakemu šovu seveda spada tako dobra kot tudi slaba kritika. Kako se spopadate s slabimi kritikami, jih sploh berete, slišite?
Ne, bilo nam je rečeno naj ne beremo in tega se držim.

Ste si kdaj želeli to navodilo prekršiti, vas je kdaj po nastopu zanimalo kaj so imeli o njem povedati gledalci?
Sem, definitivno. Po prvi oddaji sem to naredila, saj mi ni dalo miru. Potem pa sem ugotovila zakaj pravilo, naj ne beremo kritik. Ker je naslednji dan pondeljek in z njim začenjaš priprave na novo vlogo. Tako da se res nimaš časa obremenjevati s temi emocijami in premlevati komentarje nekih drugih ljudi. Čisto preveč imaš dela za prihajajoči teden, tako, da se niti ne splača.

Kako pa je s tekmovalnostjo med ”znanimi obrazi”?
Zaenkrat ni čutiti neke strašne tekmovalnosti, smo kar povezani. Počakajmo do finala.

Ste v času snemanja oddaje s kom morda spletli posebno prijateljstvo?
Smo kar precej povezana skupina. Sicer se še ne poznamo dolgo, vendar se je že spletla posebna vez. Smo zelo bratski, solidarni. Sicer pa sem spoznala ogromno ljudi. Toliko, da se še učim vsa imena. Vsi so posebni, vsi so super.
K. K.