Produkcija informativnih blokov: komercialni radio

Vse kar morate vedeti o informativnih blokih komercialnih radijskih postajah. O tem, kako jih pripravljajo in vodijo na Radiu 1 ter Radiu Center so nama povedali: Monika Tavčar, Tanja Tiselj, Ula Šegula in Borut Andrejaš.

avtorici: Meta Gantar in Neža Rus
Novinarstvo, 2. letnik, 2017/2018
Glasbeni viri:
– Electric Mirrors – The Daily News (freemusicarchive.org)
– News jingle (airmedia.co)
– Bird In Rain – Mike Koenig (soundbible.com)

– Les Cartes Postales Sonores – Traffic Preah Sisowath Quay (freemusicarchive.org)

Povzetek teme:

Komercialni radii v prvi vrsti obstajajo zaradi želje po doseganju finančnih dobičkov (Barnard, 2000, str. 48) ter sledijo uresničevanju želja lastnikov in oglaševalcev. Mnogi v produkciji informativnih blokov ne vidijo profesionalnega novinarskega dela, a nekatere raziskave kažejo, da v ozadju potekajo veliko kompleksnejši procesi; gre za redefinirano profesionalnost, prilagojeno zelo segmentiranemu občinstvu 21. stoletja (Lengar Verovnik, 2013, str. 242). Informativnim blokom na komercialnem radiu težko pripišemo željo po doseganju višjih medijskih ciljev, kot je npr. spodbujanje javne diskusije, ampak je njihov cilj zgolj informiranje množice. Biti jasen, točen, aktualen in razumljiv so glavne značilnosti, s katerimi si pomagajo pri pripravi novic (Muela-Molina, Perelló-Oliver, Hormigos-Ruizstr. 2016, str. 522). Že prvi stavek posamezne novice mora biti jedrnat in zajeti bistvo. Pomembna je tudi premišljena raba jezika, ki mora tarčno življenjskostilno skupino neposredno nagovarjati in vključevati (Lengar Verovnik, 2013, str. 242). Branje novic je lahko bolj sproščeno, a še vedno knjižno. Pogosto pa se dogaja, da pride pri produkciji novic v informativnih blokih do faktualizacije, pri čemer novinar dodaja dejstva, ki pa brez vključevanja okoliščin ne pripomorejo k razumevanju novice (Čakš, 2009, str. 80). Da do tega ne bi prihajalo, v uredništvih organizirajo različne treninge, kjer se učijo slediti trenutnim smernicam (Purdey, 2000).

Naloga radia kot množičnega medija je, da upošteva poslušalčeve pravice, torej tako pravico biti informiran kot tudi pravico vedeti, kdaj je sporočilo ali vsebina sponzorirana (Muela-Molina in drugi, 2016, str. 520). Oglaševalci se danes sicer zavedajo, da poslušalce veliko lažje in manj vsiljivo dosežejo, če so na primer pokrovitelji popoldanske nagradne igre ali vremenske napovedi, kot če se njihov oglas pojavi v oglasnem bloku (Barnard, 2000, str. 52). Že pred samim informativnim blokom se pojavijo oglasi, kjer v zrežiranih in vnaprej posnetih pogovorih oglašujejo določene izdelke v ekonomskopropagandnem programu in so od informativnega bloka ločeni z določenimi piski oziroma jingli. Nato jim sledi še oglas pred prometnimi in pred vremenskimi informacijami, ki so prav tako sestavni del informativnega bloka na komercialnem radiu. Vse bolj pogosta praksa pridobivanja prometnih informacij je številka posameznega komercialnega radia, kamor poslušalci sporočijo razmere na cesti in tako tudi oni sodelujejo pri oblikovanju programa.

Viri in literatura:

Barnard, S. (2000). Studying Radio. London: Arnold.

Čakš, P. (2009). Factualisation in Radio News. A CaseStudy of theNewsProgrammeonCommercial Radio Station Radio 1. Medijska istraživanja : znanstveno-stručni časopis za novinarstvo i medije, 15 (1), 79–93.

Lengar Verovnik, T. (2013). Povej mi, kako zvenijo dnevnoinformativne oddaje, in povem ti, za kateri radijski program gre. SimpozijObdobja 32: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve),241–246.

Muela-Molina, C.,  Perelló-Oliver, S. in Hormigos-Ruiz, J. (2016). Unidentifiedadvertising: Separatingcontentsandradioownerresponsibility. EuropeanJournal of Communication, 31(5),519–535.

Purdey, H. (2000.)Radio journalismtrainingandthefuture of radio news in the UK. SAGE Publications, 1(3),329–352.