Dnevno informiranje na komercialnem radiu

Pogovor o dnevnem informiranju na komercialnem radiu z Dorianom Kordežem, radijskim voditeljem na Radiu 1 ter s Sašem Đukićem in Gregorjem Hribarjem, ustvarjalcema Zjutranje kronike na Radiu 1.

Radio velja za enega prvih medijev množične komunikacije in je skozi leta zdržal pritiske konkurence z razvojem televizije in kasneje spleta. »Zaradi tehnologije dela je radio veliko hitrejši od televizije in časopisa, povrh pa je poslušalcu še (skorajda) povsod dostopen in ne zahteva zbranega poslušanja« (Pirc, 2005, str. 176).

Že na začetku so radijski ustvarjalci spoznali, da je informativni program ključen za uspeh radijske postaje. Ljudje radijske programe poslušajo predvsem pri opravljanju drugih del, in sicer prav z namenom, da prejmejo informacije, ne da bi jih ob tem morali gledati oziroma brati. Tako javni kot komercialni radiji morajo tako nuditi dnevno informiranje. »Poročila oz. novice (kot informativne oddaje) so zagotovo vir za pridobivanje večine informacij na radiu. K temu zagotovo pomembno prispeva dejstvo, da so to radijske časovne konstante, ki imajo vnaprej določene radijske termine. […] Celo na komercialnih radiih, kjer vloga informativnega programa ni na najvišjem mestu po prioriteti programskih vsebin, lahko iz informativnih oddaj izhajajo moderacije radijskih voditeljev v programu, ki teme obdelajo in podajo na svoj način« (Čakš, 2016, str. 13, 28).

Komercialni radii se financirajo »izključno iz oglaševanja; njihova primarna stranka tako ni občinstvo, ampak oglaševalec. Temeljna naloga komercialnih medijev je priskrbeti oglaševalcem najširše možno občinstvo z najnižjimi možnimi stroški, kar pomembno vpliva tudi na program, ki je pri tem tipu medijev vsebinsko in žanrsko najmanj raznolik« (Lengar Verovnik, 2013, str. 242). Čeprav imajo na komercialnih radijih glavno besedo oglaševalci, pa si »komercialni programi ne morejo privoščiti zanemarjanja preferenc občinstva, saj se borijo za svoj del oglaševalskega kolača, ki ga s poslušanostjo generirajo tudi poslušalci informativnih oddaj« (Čakš, 2016, str. 28).

Poleg klasičnih novic na komercialnem radiju, ki dajo občutek, »da poslušalcu v dveh ali treh minutah povedo tisto, kar drugje slišijo v 10-, 20- ali celo še večminutnih oddajah.« (Čakš, 2016, str. 28, 29), so v zadnjih desetih letih v Sloveniji postale popularne tudi humorne predelave »poročil«, ki so satira oziroma komični komentar aktualnega dogajanja. Mednje sodijo na primer Zjutranja kronika Radia 1 in Top šit novice Radia Center.

Viri in literatura:

  • Čakš, P. (2007). Analiza navodil za pisanje radijskih informativnih besedil (diplomsko delo). Dostopno prek http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Caks-Peter.PDF
  • Čakš, P. (2016). Informativni program regionalnih radiev (magistrsko delo). Dostopno prek http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_caks-peter.pdf
  • Gage, L. (1999). Commercial Radio Journalism. Oxford: Focal Press.
  • Pirc, T. (2005). Radio – Zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.
  • Crisell, A. (1994). Characteristics of Radio. V: A. Crisell, Understanding Radio, (str. 3–16). London: Routledge.
  • Lengar Verovnik, T. (2013). Povej mi, kako zvenijo dnevnoinformativne oddaje, in povem ti, za kateri radijski program gre. V: A. Žele (ur.), Družbena funkcijskost jezika, (str. 241–246). Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete.

Avtorici: Eva Mavrič in Taja Slovnik

Glasba: