Avtorja: Rene Vidmar in Aljaž Janez Pirnat
Glasba:
Dee Yan Key – Lazy
Dee Yan Key – Good Bye
Ivančič (2012, str. 130-131) v priročniku Radio kot Radio Koper opisuje radijsko reportažo kot najpomembnejši žanr, ki ga novinar lahko uporabi na radiu, saj z njo poskuša pri poslušalcih doseči posebne učinke. Ivančič reportažo po značilnostih uvršča med literarna novinarska dela. To pomeni, da poleg opisovanja dogajanja, krajev in ljudi zahteva tudi avtorjevo mnenje o posamezni tematiki, ki jo v prispevku obravnava. Pomembno je tudi vedeti, da radijska reportaža ni zgolj brano besedilo ali intervju, ki bi mu dodali glasbeno podlago. Reportaža namreč predstavi nek problem, ki ga avtor poskuša širši javnosti barvito predstaviti z raznimi podatki, pogovori; itd., na koncu pa lahko ponudi tudi rešitev, v katero vpelje svoje mnenje in razmišljanje. Poslušalca popelje na kraj dogodka, njen namen pa je, da ga informira in v njem izzove čustveno reakcijo.
O pomembnosti reportaže z vidika kognitivnih procesov govori članek Pauline Czarnek-Wnuk (2016). Avtorica izpostavlja štiri vloge radijske reportaže v kognitivnem procesu: informativno, čustveno, estetsko, vzročno in kognitivno. Preko informativne vloge reportaža poslušalcu posreduje dejstva glede osebe ali dogodka. S čustveno poskuša izzvati reakcije poslušalcev, ki so posledica predstavljene vsebine in subjektivno podanih izjav oziroma mnenj. Estetsko vlogo ima zato, ker je zgodbo potrebno predstaviti v nekem sosledju, ki naj bi se približal dramatski zasnovi. S predstavljenimi dejstvi pa poskuša do neke mere v poslušalcih sprožiti spremembe v dojemanju obravnavane tematike in tako zadostiti vzročni vlogi. Preplet vseh procesov, s katerimi se skuša radijska reportaža dotakniti poslušalcev, pa označuje kognitivna funkcija.
Pomembnost opisanih funkcij, ki jih v splošnem lahko pripisujemo radiu, še bolj pa radijski reportaži, nama je v pogovoru potrdil tudi novinar na Valu 202 Gašper Andrinek. Med drugim nama je dal tudi dobronameren nasvet, da je potrebno biti pri snemanju radijske reportaže vselej pozoren na to, kaj se dogaja okoli tebe. To v praksi pomeni, da je dobro, če imaš mikrofon vselej prižgan. Na ta način se lahko poslušalcem še bolj približaš. Z razvojem informacijske tehnologije pa se publiko lahko doseže tudi na druge načine. Družbena omrežja omogočajo fuzijo radijske reportaže z videoposnetki in slikovnim gradivom. Tako nastala multimedijska sporočila poslušalce lahko naslavljajo na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Še posebej je to pomembno v kontekstu časa, saj padajo naklade časopisov in v njih kakovostnih fotografij, na radijskih postajah pa prevladuje glasba in hitro podajanje informacij. Smiselno povezana celota radijske reportaže s fotografijami in video gradivom pa bi lahko prispevala k ponovni popularizaciji tudi drugih radijskih žanrov in vsebin ter informativnih oddaj (Gallego, Fernandes-Sande in Limon, 2018, str. 115-116).
