Portal študijske literature Zebra: Dobra ideja in slaba izvedba

Kaj prinaša peticija proti Zebri in zakaj je prišlo do nje?

V začetku letošnjega koledarskega leta je bil vzpostavljen spletni portal študijske literature Zebra. Implementacija projekta Fakultete za družbene vede (FDV), ki naj bi študentom omočal dostop do obvezne in dodatne študijske literature, je po ocenah Študentskega sveta FDV (ŠS) in študenta prodekana Žana Bokana, nezadovoljiva. Nezadovoljstvo z implementacijo projekta in njegovo transparentnostjo je izkazalo tudi 765 podpisnikov peticije proti Zebri. Vodstvo in ŠS se strinjata, da je projekt nujna naložba za prihodnost. Zaradi njegove velikopoteznosti pa je tudi čas, ko bo portal »tak kakršen mora biti«  postavljen nekam v prihodnost. Žan Bokan je povedal da razvoj terja neko žrtev. »Mi smo tista generacija, ki iskreno rečeno, malo jemo d**k,« je dodal.

Večina študentov portalu nasprotuje

V dveh tednih je peticijo proti portalu Zebra podpisalo 765 študentov FDV. Zahtevajo »vrnitev neutemeljeno pobranega denarja«  ‒ saj portal ocenjujejo za neučinkovit ‒ ter izpisek porabe sredstev fakultete, kar naj bi »razblinilo meglico transparentnosti« projekta.

Samoorganizirana skupina študentov (SSŠ) je zbrane podpise in zahteve predala vodstvu fakultete. Kasneje se je izkazalo, da peticija ni bila izvedena brez napak. Kljub temu je ‒ po Bokanovih besedah ‒ tako številčno nasprotovanje pritisk na vodstvo, da se je treba stvari resno lotiti. Na sestanku ŠS so zato ustanovili začasno delovno telo za nadzor implementacije Študijskega portala Zebra.

Javna seja, ki ni bila čisto javna

V četrtek, 24. 5. je na fakulteti potekala javna seja tega delovnega telesa. Javna seja na katero niso bili, naprimer prek spletnega referata, povabljeni vsi študenti, pač pa prek e-pošte in govoric, le nekateri. 35 prisotnih je med sejo izvedelo, da so z udeležbo postali člani delovnega telesa. Mnogi prisotni so med sejo izvedeli tudi ‒ iz vabila to namreč ni bilo razvidno ‒ da gre vbistvu za nadaljevanje že enkrat prekinjene seje, kjer naj bi že potrdili dnevni red in izvolili predsednika volilnega telesa.

Tako se je seja pričela s 3. točko dnevnega reda navedenega na vabilu; s pregledom aktualnega stanja Študijskega portala Zebra. Prisotni so izrazili svoja stališča, zahteve predlagali alternative in možne rešitve. Bokan je dal besedo, da bo zahteve SSŠ predal vodstvu, ne more vplivati na njegov odziv. Na koncu seje so prisotni sestavili skupine delovnega telesa, ki naj bi do prihodnje seje temeljito preizkušale Zebro, da bodo, na podlagi tega predlagale tehnične in druge popravke, opozorile na manjkajoče gradivo ipd.

Poraba sredstev

Razlog za trenutno nizko pokritost predvidenih gradiv na portalu je, po Bokanovih navedbah, pomanjkanje sredstev. Po navedbah novinarjev časopisa študentov novinarstva Klin, naj bi po grobih izračunih fakulteta prispevala 15.000 €, študenti pa nekaj manj kot 53.000 €. Ta sredstva so bila ‒ to je Bokan povedal na javni seji ‒ v celoti že porabljena pri vzpostavitvi portala.

Od fakultete nam je uspelo pridobiti podatke, da je tehnična vzpostavitev portala (v letih 2016 in 2017) skupaj stala 12.460 €. V uradni bazi podatkov javnega denarja Erar je razvidno, da je bilo podjetju Spock, ki je portal v tehničnem smislu vzpostavilo, iz fakultetnega transakcijskega računa v tem obdobju nakazanih 40.491,80 €.

Na vodstvo fakultete smo naslovili prošnjo za pojasnitev namena nakazanega denarja. Dobili smo odgovor, da »podjetje Spock za fakulteto izvaja raznovrstne storitve na področju informacijske podpore in razvoja, med drugim tudi za področje poslovne informatike, spletni referat, aplikacije za prisotnost zaposlenih in pedagoške obremenitve ipd«. Zatrdili so, da so posredovani finančni podatki o Zebri gotovo pravilni.

Informacije smo želeli preveriti pri podjetju Spock, vendar so nas odslovili z besedami, da o tem ne želijo govoriti.

Fakulteta: »…ta trenutek ne morem povedati nič novega. «

Redkobesedno je tudi vodstvo fakultete. Ko smo se za informacije glede nadgradnje in nadaljnjih načrtov obrnili na njih, smo dobili odgovor: »Glede portala študijske literature še potekajo analize, na osnovi katerih oblikujemo načrt za prihodnje šolsko leto, zato vam ta trenutek ne morem povedati nič novega.«

Za koliko denarja in kdaj bo portal takšen kakršen mora biti?

A vsaj nekaj novega, bi nam lahko povedali. Od predsednice ŠS Laure Koudela nam je uspelo izvedeti, da se je ŠS zavezal k temu, da bodo študenti za portal Zebra tudi prihodnje študijsko leto plačali 27 € in ne 40 €, kot je bilo rečeno v začetku. ŠS pravi, da končna podoba portala ni tisto, kar so pričakovali, vendar razumejo težave s katerimi se vodstvo spopada in zato daje projektu še leto časa za razvoj. Če portal do takrat ne bo opravljal svoje funkcije, je predsednica ŠS Laura Koudela za njegovo ukinitev. Vodstvo, bi v tem primeru ohranilo obstoječe stanje, tako da bi portal deloval v omejenem obsegu, vanj pa nebi več vlagali.

Kdaj bo portal razvit do popolnosti, si ne upa trditi nihče. Upanje, da bi projekt zaživel že lani oktobra je propadlo. Jasno je, da je to, kar smo dobili z novim letom daleč od zadovoljivega. Upanja lahko sedaj polagamo na oktober, ali pa na prihodnji oktober, po besedah študenta prodekana pa je »kakršnakoli točna časovna obljuba laž«.

Bokan: »Potencial takega portala je ogromen. «

Bokan bi pri ideji in njeni izvedbi v vsakem primeru vztrajal: »Če bomo zdaj to zavrgli, smo denar vrgli vstran. Potencial takega portala je ogromen.« Obstaja več idej, kako bi čez čas potencialno zmanjšali ali celo ukinili prispevke študentov, a so nekatere od teh idej neuradne, druge pa še v povojih. Ko bo, če bo, portal na dovolj visokem nivoju, bo postal tržno zanimiv. Dostope do baz podatkov bi lahko za nekaj tisoč evrov ponudili pravnim osebam kot so inštituti in s tem, hipotetično, čez več let celo ukinili prispevke študentov. Na seji Upravnega odbora FDV 19. 9. 2017 je prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela predlagala, da bi se pri tem projektu združili z FF in EF ter tako znižali stroške zakupa podatkovnih baz.

Nižanje stroškov za študente, je en od argumentov fakutete, da so se odločili za ta projekt. Po njihovih navedbah je ”edina druga alternativa nakup tiskanih učbenikov in monografij, kar pa predstavlja za študenta neprimerno višji strošek”.

Spremembe so nujne, da se prekine pollegalno stanje

Nekateri študenti imajo na to pripombe. Veliko se jih raje uči iz materialnih virov, in bi tudi gradivo s portala, na lastne stroške, fotokopiralo. Smiselno je dodati, da je trenutna ureditev gradiv, v primerjavi z nekaterimi drugimi fakultetami, relativno poceni. Študenti so poleg tega iznašli sistem za deljenje študijskega gradiva. Na fakulteti vsako leto poteka sejem študijskih gradiv, kjer študentje starejših letnikov, mlajšim generacijam prodajajo svoja stara gradiva po zelo nizkih cenah.

A trenutna ureditev študijskega gradiva, ko se v Fori na veliko razmnožuje znanstvene članke in pri tem krši avtorske pravice je sporna, Zebra pa naj bi to ”nelegalno stanje končno enkrat prekinila” je povedal Bokan.

Zaposleni na fakulteti so neenotni

Na naslove vseh predstavnikov kateder na fakulteti smo naslovili vprašanje, ali projekt podpirajo ali ne. Od polovice vprašanih odgovorov nismo dobili, pri ostalih pa ta ni popolnoma enoznačen. Skupno jim je, da načinu izvedbe in lansiranju portala nasprotujejo, a podpirajo ureditev avtorskih pravic. Povedali so še, da profesorji znotraj posameznih kateder niso enotni.

Skoraj polovica profesorjev ni želela podpisati soglasja za uporabo njihovih monografij na portalu. Bokan je ob tem opozoril na problematiko številnih interesov. Profesorje, ki so bili najbolj proti uvedbi portala, je zmotilo to, da z svojim intelektualnim delom ne bi več služili, oz. glede načina in količine plačila za delo ni bilo doseženega dogovora.

Potrebna je komunikacija

Različni interesi, nestrinjanja in neformalni notranji pritiski profesorjev so stvari zavlekli. Fakulteta je slabo predvidela stroške projekta – izkazalo se je, da so bile licenčnine dražje, programerji pa so obljubili več, kot so bili za dan denar pripravljeni narediti. »In res je, da je čas na koncu že malo preganjal. Pobral se je prispevek in seveda je bilo treba nekaj pokazati,« razlaga Bokan. Zato je implementacija slabša od bolj dodelane ideje in potenciala ki ga ideja ima. »To kar je zdaj zgleda res ”šalabajzersko”«, je dodal.

Da se na fakuteti tega zavedajo, razen Bokana, ni sporočil, nihče. Zadnje (še vedno dostopno) pisno obvestilo, ki so ga študenti s strani fakultete prejeli, je bilo napisano 18. oktobra lani. O tem, kaj se je z Zebro dogajalo po vzpostavitvi in kakšni so načrti za njeno nadgradnjo, ni bilo ne duha ne sluha. ”Naj povedo ljudem. Saj bodo razumeli, da je za takšen projekt potreben čas. Naj jih obveščajo, da bodo imeli vsaj občutek, da se nekaj dogaja.”, je povedal Bokan.  Žana Erznožnik