Čeprav je bilo prvo podjetje, ki je ustvarilo e-bralnike, Sony, pa so trenutno na trgu zagotovo najpopularnejši Amazon Kidli ustvarjeni s strani Amazon.com. Njihov prvi model je izšel ravno deset let nazaj, in sicer leta 2007 in bil razprodan v skoraj petih urah. Od takrat, po skoraj devetih izdanih generacijah Amazon Kindla (zadnja prihaja prihodnji teden), še vedno veljajo za najboljši produkt na področju e-knjig. Strokovnjaki in proizvajalci to uspešnost pripisujejo predvsem raznolikosti, ki jo Amazon Kindle ponuja. Uporabniki namreč lahko brskajo, nakupujejo, prenašajo in seveda berejo e-knjige, časopise, revije in druge digitalne medije, ki so dostopni v Kindle trgovini. Ko poznavalci omenjajo raznolikost, se v večji meri nanašajo na 6.9 milijonov e-knjig, ki so od aprila letos dostopne na vseh modelih.

SO E-BRALNIKI RES TAKO DRUGAČNI?

Dejstvo je, da danes na trgu mrgoli različnih produktov in naprav, ki so si med seboj močno podobne. Tako bi lahko rekli tudi za morje tabličnih računalnikov, pametnih telefonov in e-bralnikov, ki jih je na prvi pogled kar hitro možno zamenjati. Dejstvo je, da se tablični računalniki močno razlikujejo od e-bralnikov. Najpomembnejše pri omenjenih Amazon Kindlih, kar jih v prvi vrsti tudi močno loči od tablic in pametnih telefonov, je tehnologija e-ink. Prav za prav gre za nekakšno digitalno verzijo papirja, ki je prijaznejši za oči in daje občutek branja čisto prave knjige. Ta sistem je učinkovit tudi na močni svetlobi in soncu, saj ni zaradi tega nič manj berljiv, kakor se to dogaja pri LCD zaslonih tabličnih računalnikov in pametnih telefonov. Pravzaprav močnejša je svetloba, bolj je zaslon podoben pravemu papirju. Ker pa ima prav vsaka tehnologija tudi svoje slabosti, tudi e-ink ni izjema. Na trgu danes še ne obstaja barvna različica ter vsebin, prav tako bi bilo nemogoče gledati video vsebine, saj se zasloni ponavadi osvežujejo zelo počasi.

Težko je reči, ali je bila uvedba še ene „tehnološke platforme“ na komunikacijskem področju nujno potrebna, glede na to, da lahko večino pomembnih zadev dandanes opravimo kar preko pametnega telefona. Dejstvo je, da tudi e-bralniki s tehnološkimi inovacijami izgubljajo svojo prvotno funkcijo, ki je bila prebiranje zgolj knjig, revij in druge literature, in ne „surfanje“ po internetu. Novejši Kindli imajo namreč možnost Wifi-ja in hkrati tudi prenosa podatkov, kot večina tabličnih računalnikov in pametnih telefonov. To pa nam omogoča brskanje po svetovnem spletu, kar vse tri komponente pripelje še bližje skupaj. Edina ovira pri e-bralnikih je slabša ločljivost, zaradi omenjene tehnologije e-ink in slabše delovanje interneta. No pa vendar, komu v vsej tej poplavi naprav in komunikacijskih aparatov pa internet sploh še hitro dela?

DEVETA GENERACIJA AMAZONOVE SENZACIJE

Prihodnji teden, natančneje 31. oktobra na tržišče prihaja povsem novi model Amazon Kindle, ki ponuja še več kot osem generacij pred njim. E-bralnik z imenom Kindle Oasis (2nd generation) je naprava, ki bo kot že nekaj njegovih starejših bratov omogočala dostop do interneta. Za razliko od večine bo novi Kindle vodoodporen, saj je narejen iz posebnega aluminija. Ustvarjalci so prepričani, da bi moral v vodi zdržati tudi do ene ure in vseeno normalno delovati še naprej. Omogoča predvajanje tudi zvočnih knjig, ki so vse bolj priljubljene pri uporabnikih, sploh pri otrocih.

Študentka Saša, ki je uporabnica Kindla že nekaj let, pravi, da ga več ne bi zamenjala za nič. „Čudovito je, da imaš ogromno izbiro knjig, saj sem sama res ljubiteljica dobre literature in mi večje sprostitve ne predstavlja nič drugega kot ravno prebiranje knjig. Vseeno sem mnenja, da e-bralniki niso za vsakogar. Moja mama ga sploh ne more uporabljati, pravi da rabi neko fizično obliko knjige, ki jo lahko prime v roke, s trdnimi platnicami in tistim čudovitim vonjem iz knjižnice. Zanjo je edino to užitek prebiranja knjig,“ je razložila Saša, ki je svoje študijske skripte in literaturo prav tako nadomestila z e-bralnikom. Njen Kindel je sicer sedma generacija in je z njim povsem zadovoljna, saj meni, da napredek pri različnih generacijah ni tako očiten: „Menim, da si ti določeni e-bralniki med seboj iz generacije v generacijo niti niso tako močno različni. Seveda je vedno prisotna manjša novost, vendar so te ponavadi tehnične in kot nepoznavalec tega niti ne opaziš takoj. Res je, da je razlika od prve pa do zdajšnje devete generacije več kot očitna, vendar skozi leta te razlike niso tako močno opazne.“ Saša poudari, da je ni nikoli motilo, da je gledanje video vsebin na e-bralnikih skoraj nemogoče, sama pravi, da je e-bralnik namenjen branju in ga s tem namenom uporabnik tudi kupi. Za gledanje video vsebin pa raje uporabi svoj pametni telefon.

KAJ PA KNJIGE?

Nekaterim sprehod po knjižnici in iskanje novega pustolovskega romana še vedno predstavlja največji užitek. Že Saša, študentka arheologije, je omenjala svojo mamo in njen pogled na prebiranje knjig, ki morajo po njenem mnenju še vedno vsebovati trdne platnice. Vendar ne glede na vse, je zagotovo vprašanje, ki se na tem mestu poraja, kaj se bo zgodilo s knjigami in knjižnicami? Danes vsaj starejše generacije še vedno prisegajo na fizično obliko, tako knjig kot časopisov in revij, čez nekaj desetletij ali pa mogoče že prej bo ostala zgolj še generacija, ki je bila navajena odraščati z e-bralniki, tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni. Njim je vseeno za knjige in knjižnice v obliki kot jo poznamo danes. Zagotovo je najlažji način za dostopanje do vse omenjene literature svetovni splet, prebiranje le teh pa e-bralnik ali vsaj neka podobna oblika kot je pametni telefon. Raziskava o bralnih navadah sicer prikazuje, da smo Slovenci povsem povprečni bralci in si knjige še vedno raje izposojamo kot kupujemo. Tisti, ki pa knjige kupujejo, pa se za nakup odločajo predvsem na podlagi cene in ne toliko vsebine. Na podlagi raziskave Slovenci v povprečju kupimo dve knjigi letno, sposodimo pa si povprečno dvanajst knjig letno. Ne glede na to, se je oblika današnjih bralnih navad močno spremenila, k čemer so v veliki meri pripomogli tudi e-bralniki, ki so dostopni po vsej Sloveniji in od več različnih proizvajalcev.

Ob vsej poplavi različnih komunikacijskih naprav, ki nam omogočajo branje literature kjerkoli in kadarkoli, se nam obeta izumrtje klasičnih knjig in tiskanih medijev kot jih poznamo danes. Zagotovo je najenostavnejši način dostopa do medijskih vsebin in knjig preko spleta ter celo zastonj, vendar to napoveduje veliko evolucijo na področju pisane besede ter takšne in drugačne literature. Ob izidu že devete generacije Amazon Kindla je več kot očitno, da prevladujejo električne naprave kot osnovni komunikacijski aparat v družbi, daleč pred knjigami in časopisi v fizični obliki.