“S to linijo se proti avstrijskemu Pliberku po navadi peljejo trije ali štirje potniki,” je presenetil prometnik na železniški postaji Prevalje. V zgodovini je ta veljala celo za najlepšo, zdaj večinoma sameva, prazne čakalnice in klopi pred tiri pa se nikoli zares ne zapolnijo do konca. Kombi lokalnega prevoznika pripelje skoraj do proge, tam izstopijo trije potniki s kovčki. Hitijo, da jim še eden izmed šestih vlakov, ki dnevno peljejo v smeri proti Mariboru, ne bi odpeljal. Pristopimo do prometnika ob progi in povprašamo o liniji, ki bi nas peljala v nasprotno smer, on pa pove, da je proga do Pliberka zaprta, ker jo naši severni sosedje trenutno obnavljajo. Ob tem se je upravičeno vprašati – kaj pa Slovenci, Korošci?

Korošci čez mejo, a ne z javnim prometom

V obdobju, ko mnoge razvite države vlagajo v potniško infrastrukturo, med njimi tudi Avstrijci, pa kljub majhnosti izredno pomembna mednarodna povezava Prevalje – Pliberk že dalj časa ni bila deležnih večjih sprememb, vsaj na slovenski strani. Težave so se začele že z letom 2011, ko so Avstrijci ukinili mednarodni tovorni promet in za to navajali ekonomske razloge. Izgubo povezave tovornega prometa je komentiral Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška: “Neke hude katastrofe to za našo industrijo ni prineslo, je pa bil še en izgubljen faktor, še ena dodana vrednost.” Pomembnost povezavi pripisuje tudi Petra Gnamuš Kos, novinarka in dopisnica Radiotelevizije Slovenija, ki se s tematiko železnic ukvarja podrobneje. “Ta povezava je zanimiva z gospodarskega vidika in tudi z vidika delavcev, ki se tja vozijo dnevno. Iz gospodarskega predvsem zato, ker so Avstrijci do Pliberka zgradili hitro železnico, tako imajo v bistvu na eni strani to, na drugi pa potniški promet,” je razložila. Hitro železnico so predstavili tudi na Gospodarski zbornici v Dravogradu, in sicer zato, ker bo logistični center predvidoma postavljen v bližini naše proge, zanimalo pa jih je, ali imajo naša podjetja interes za sodelovanje, je razložil Rozman. Po njegovih besedah so Avstrijci zelo odprti za sodelovanje, čeprav na njihovi strani gre samo za štiri kilometre, na naši pa okoli 60.  Gnamuš Kosova pravi, da povezujejo praktično celo omrežje. “V bistvu je za njih trenutno naša železnica, in s tem povezava do Luke Koper, najpomembnejša. To je njihovo najbolj pomembno pristanišče,” je dodala.

 

Dva vlaka na dan premalo

Čez mejo k sosedom hodijo že otroci, mladostniki. Maja Kotnik in partner iz Holmca, ki spada pod občino Prevalje, sta svoji hčerki v Celovec vpisala že med osnovno šolo. Do pliberške železniške postaje ju vsako jutro peljeta z avtom, kar jim sicer zaradi zgolj desetih minut vožnje ne povzroča velikih težav. Bi pa vseeno bilo priročno, da bi lahko dekleti izstopili v bližini domače hiše, kjer proga tudi poteka, a to zaradi voznega reda, kakršen je, ni izvedljivo. Na dan namreč na tej povezavi vozita samo dva vlaka – eden v jutranjih in drugi v poznih popoldanskih urah. Kotnikova, ki je z avstrijskim sistemom železnic izredno zadovoljna, je povedala: “Vlak do Celovca vozi okoli 40 minut, zjutraj na vsakih 25 minut. Kljub temu, da živimo v Sloveniji, dobita letno karto za vlak za 20 evrov.” So pa v preteklosti koristili tudi naš sistem, a ne prav dolgo. “Šolske otroke so vozili že ob sedmih zjutraj, kar je glede na začetek pouka občutno prezgodaj,” je povedala in dodala, da seveda v kolikor druge možnosti zaradi služb staršev ni, so se otroci tega pač prisiljeni posluževati.

Čez mejo poleg mladih odhajajo še delavci, število teh je v zadnjih letih znatno naraslo. Da bi ugotovili potencial linije iz Pliberka do Prevalj, so raziskovali že Avstrijci sami. “Leto ali dve nazaj so sami financirali študijo in analizirali, koliko Slovencev hodi k njim in iz kakšnih razlogov,” je povedal Rozman in razložil, da se problema prevoza svojih zaposlenih zavedajo tudi podjetja, med njimi največje Mahle. Ti so zainteresirani tudi v organiziranje avtobusnih prevozov do in iz njihovih železniških postaj, v kolikor bi se uredila povezava ob primernih urah za zaposlene. Po Rozmanovih besedah je problem v uvajanju vlaka v zgodnjih jutranjih urah tudi, da bi se moralo delati na tri izmene in ne dve. Zato se na RRA borijo, da bi pustili tri izmene – tako bi lahko en vlak v Pliberku stal že pred šesto uro zjutraj.

Nov evropski projekt obljublja napredek

Zaposleni na prevaljski železniški postaji ob postavljenih vprašanjih o stanju na progi, ki je zaradi del zaprta in bo tako ostalo predvidoma do sedmega decembra, pove, da bodo pred koncem leta dodali še eno linijo sredi dneva. Informacijo je potrdil tudi Rozman: “Moj komentar o še enem vlaku sredi dneva je, da to ne bo v pomoč Korošcem, ki delajo čez mejo, ker prevoz potrebujejo tudi v službo, ne samo iz nje.” Tisto, s čimer se trenutno ukvarjajo, pa je nov triletni evropski projekt Trans-Borders, pri čemer gre za povezovanje območja znotraj dveh koridorjev. Prvi koridor, ki poteka med Celovcem in Gradcem in drugi med Ljubljano, Mariborom ter Gradcem. Eno pilotno območje je tromeja med Nemčijo, Poljsko in Češko ter drugo med Koroško regijo v Sloveniji in južnim delom avstrijske dežele Koroške. Ugotavljali bodo, kako ta območja najbolje povezati, fokus je na mobilnosti. Za načrt dela, ki so si ga zastavili, je Rozman povedal, da do konca letošnjega leta poteka analiza potencialov, naslednje leto bodo podali predloge, v zadnjem pa bodo poizkusili projekt izpeljati. Kot možnost navaja avtobusno povezavo ali vlak, veliko je odvisno od tega, s kom se bodo lažje dogovorili. Cilj projekta, ki skupno obsega nekaj več kot tri milijone, za koroški del je namenjenih okoli 200 tisoč evrov, je torej najti primerno rešitev za vse. Poleg navedenih težav delavcev in mladih so tu še kolesarji, ki bi železniško infrastrukturo v boljših pogojih gotovo koristili. Rozman je o njihovih načrtih za to področje povedal: “Pogovarjamo se za podaljšanje sobotnega in nedeljskega vlaka. Za drugo leto imamo željo, da bi sobotni vlak vozil preko meje,” je dodal in povedal, da Dravska kolesarska pot zelo pritegne kolesarje, da se poslužujejo železnice, ker je takšna oblika prevoza zanje najbolj enostavna. To bi bil gotovo velik dodatek koroškemu turizmu. Že res, da korenitih sprememb v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati, vsaj sodeč po tem, da Slovenske železnice na tem področju naj ne bi imele v načrtu nobenih večjih finančnih vložkov, je pa spodbudno videti, da zadnji vlak za spremembe v pravo smer še ni odpeljal, če bi bilo teh skupaj z linijami do sosedov vedno več, pa še toliko bolje.