Avtor: Filip Vurnik (2016)
Avtor: Filip Vurnik (2016)

Družbena norma zahteva cisspolnost, to je, da se vsi strinjamo in počutimo v skladu s spolom, ki nam je bil pripisan ob rojstvu na podlagi zunanjih genitalij. Katoliške družbe že od nekdaj poudarjajo binarno delitev: če ni dobro, je zlo, če ni moški, je ženska. Kaj pa tisti in tiste, ki jih družba definira kot feminizirane moške in maskulizirane ženske? Jasno je, da spola ne moreta določiti le penis in vagina. Poleg cisspolnih oseb obstajajo transspolne, ki se v svojem telesu ne počutijo tako “domače” kot prve, ampak ravno nasprotno.Lahko občutijo nelagodje, neskladanje, neujemanje, ki je strokovno definirano kot spolna disforija. Izraz disforija izhaja iz grške besede dysphoros, ki dobesedno pomeni ‘težko prenašati’. Veliko transspolnih oseb se zato odloči za operativne posege, hormonske terapije in druge pripomočke, kot so stezniki in proteze.

Najstarejši zapis o spremembi spola v zahodni kulturi je verjetno epska pesnitev Metamorfoze rimskega pesnika Ovidija, ki vsebuje grški mit o lepotici Caenis. Potem, ko jo je bog morja Pozejdon ugrabil in posilil, ji je obljubil, da ji bo izpolnil željo. Vsa iz sebe si je zaželela, da bi jo spremenil v moškega, da se ji nikoli več ne bi zgodilo kaj podobnega.Tako je postala Caeneus. Nekoč mit, z znanostjo in tehnologijo pa je sprememba, oziroma potrditev spola, danes resničnost. Filip Vurnik, transspolni aktivist pri zavodu TransAkcija, je v pogovoru žalostno pripomnil, da jebilo nekoč življenje za transspolne osebe veliko težje.

Vsi se ne odločijo za operacijo

Spolna disforija je še vedno tretirana kot duševna motnja, aktivisti pa se zadnja leta zavzemajo, da bi se jo enačilo z nosečnostjo, torej da bi postala psihofizično stanje. V Sloveniji transspolne osebe potrebujejo psihiatrično diagnozo,da bi lahko potrdile svoj spol z operacijami in hormonsko terapijo. Za operacijo se sicer ne odloči vsak, saj so nekateri že zadovoljni s spremembami, ki jih prinese terapija.
Enega prvih tovrstnih kirurških posegov na svetu so izvedli v 30. letih prejšnjega stoletja v Nemčiji, zanj se je odločil slikar Einar Magnus Andreas Wegener, vsem znan kot Lili Elbe. Storila je pet operacij: odstranili so ji penis in moda ter implantirali jajčnike. Pri zadnjem posegu, ko so ji vstavili še maternico in konstruirali vagino, pa je prišlo do zapletov in je nekaj mesecev kasneje umrla zaradi infekcije. Zgodba pionirke transseksualnosti je bila leta 2015 predstavljena v biografski drami Dansko dekle.

V Sloveniji so prve operacije za potrditev spola izvedli konec 70. let prejšnjega stoletja. Od takrat se je le pribiližno 30 oseb odločilo, da bo to operacijo opravilo pri nas. Vurnik pravi, da se slovenske transspolne osebe za ta poseg raje odpravijo v Srbijo, kjer deluje svetovno znan kirurg Miroslav Đorđević. Veliko lažje je spremeniti penis v vagino: za njeno izdelavo uporabijo kožo penisa, medtem ko za sramne ustnice kožo mod. Nasprotni postopek je nekoliko bolj zapleten, saj se maternica in jajčniki nahajajo v notranjosti telesa. Po njihovi odstranitvi za izdelavo penisa uporabijo kožo stegna ali podlahti.

Hormonska terapija traja celo življenje

Družba prepozna estrogene in progesterone kot ženske spolne hormone, medtem ko androgene kot moške, vendar vse te hormone najdemo tako pri moških kot pri ženskah, le da v različnih koncentracijah. Hormonska terapija igra pomembno vlogo v procesu anatomske in psihološke tranzicije. Ta vpliva na sekundarne spolne karakteristike, torej na rast las, dlak, višino glasu, razdelitev maščobnega tkiva in druge značilnosti, ki se nanašajo na spol, in tako pomaga osebi, da zaživi v skladu s spolno identiteto, ki jo čuti. Večina fizičnih učinkov hormonov je jasno vidnih komaj po dveh letih od začetka terapije, čeprav naj bi se na psihološki ravni sprememba takoj občutila. Osebe, ki se odločijo za operacijo,bodo morale celo življenje uporabljati injekcije in/ali gel, a se bo njihova kakovost življenja izrazito izboljšala, saj se bo nastajanje drugih duševnih stisk korenito zmanjšalo.

Vedno boljši stezniki in proteze 

Vurnik je priznal, da si svojega življenja ne predstavlja brez steznika. Namen tega je uspešno izravnavanje prsi in prsnega koša, seveda na varen način. Sicer ga ni priporočljivo nositi več kot deset ur, a je neizmerno manj škodljiv kakor druge tehnike, ki so se jih nekoč posluževali transspolni moški. Za skrivanje prsi so si na primer tako tesno povili povoj, da so so tvegali zlom reber. Zadnji dve leti pa se transspolno ameriško podjetje gc2b trudi, da bi ponudila dostopne, udobne, dovršene in predvsem varne steznike.

Tudi podjetje Transthetics je bilo ustanovljeno zaradi potreb transspolnikov, in sicer zaradi pomanjkanja realističnih, kakovostnih, preprostih in udobnih protetičnih pripomočkov. Da bi imitirali obliko penisa, so si pred leti v hlače dajali nogavico, sedaj pa je tehnologija tako napredovala, da obstajajo celo proteze, ki osebi dejansko dopuščajo, da z njimi urinira in ima spolne odnose. Podjetje trenutno razvija proteze pristnega videza, ki naj bi vključevale še druge fukcije. The Bionic je ime, ki so ga izbrali za tisto, kar bi imeli za enega najbolj revolucionarnih izumov na področju transspolnosti. Ta naj bi v čim večji meri posnemal rojstne moške genitalije v štirih funkcijah: obliki, uriniranju, užitku in igri. Poleg erekcije bi bila proteza lahko tudi v ohlapnem stanju, kar bi pripomoglo k bolj naravnemu videzu, istočasno pa bi samo uriniranje postalo bolj enostavno. Med spolnimi odnosi naj bi ta spodbujala erogene cone uporabnika, pod vrhom pa bi vsebovala rezervoar za lubrikant. Gre za zelo ambiciozen projekt, ki bi lajšal disforijo in ponujal alternativo obstoječim operacijam.

Družbena omrežja kot rešilna vrv

Prilagajanje videza z operacijami, terapijami in pripomočki pa mnogo krat ne zadostujejo za srečno življenje, saj smo ljudje družbena bitja. Zadnja leta veliko raziskovalcev in psihologov preučuje družbena omrežja in kako ta vplivajo na naše življenje. Uporabljamo jih za komuniciranje, delitev idej, samoreprezentacijo in samopromoviranje, predstavljajo pa tudi zavetje pred zunanjim svetom, ki zna biti še kako krut s tistimi, ki niso v skladu z družbenimi normami. Prav zaradi slednjega so transspolne osebe zelo hvaležne družbenim omrežjem, saj imajo preko njih večmožnosti pogovora ter izmenjeve mnenj in informacij z ljudmi, s katerimi si delijo podobno zgodbo. Tumblr in YouTube sta za Vurnika najpomembnejša vira znanja za transspolne osebe: “Ko sem začel raziskovati svoje počutje, nisem nikoli pomislil, da bi lahko našel odgovor v knjigah. Od vedno se ozaveščam preko družbenih omrežij, kjer lahko iz prve roke dobim razne nasvete in informacije.” Za tem pa je dodal, kaj zanj  digitalne platforme dejansko predstavljajo: “Najpomembnejša stvar, ki so mi omogočile, je najti skupnost, v kateri se počutim varno, in gotovost, da nisem sam.”