»Današnja mladina sploh ne zna več pisat, res ne vem kaj sploh še počnejo v šoli, sam še na računalnikih, telefonih pa na tablicah so … važn, da znajo tipkat.«

Vedno pogosteje je moč slišati, da mlajše generacije nimajo več tako dobro razvite fine motorike, ki je potrebna pri pisanju, da vedno več časa presedijo pred zasloni – bodisi televizije, računalnika, tablice ali pa telefona. Mnogi se zgražajo, da šola, predvsem osnovna – saj je to najpomembnejše obdobje za razvoj osnovnih znanj, kot so pisanje, branje, tudi logično razmišljanje in povezovanje – pri tem nič ne pomaga. Vedno več se v šolah uporabljajo najrazličnejše tehnologije; od interaktivnih tabel, računalnikov do mnogih spletih vsebin. Vendar, ali to res pomeni nekaj slabega in zavira otrokov inteligentni razvoj?

Rezultati raziskav so različni, tako kot mnenja učiteljev

Na temo uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in njihovega vpliva na učenje, je bilo opravljenih mnogo raziskav, katerih rezultati se med seboj razlikujejo. Prve raziskave so pokazale dvig uspešnosti učenja ob uporabi IKT, medtem ko mlajše oziroma kasnejše raziskave ne kažejo več takšnega navdušenja. Kasnejše raziskave tudi kažejo, da med klasičnim učenjem in multimedijskim učenjem skorajda ni razlik. Je pa res, da lahko multimedijsko učenje skrajša čas učenja. Čeprav priprava e-gradiv učiteljem na začetku vzame veliko časa, naj bi ta na daljši časovni rok pomenila prihranek na času, tako učencev kot tudi učiteljev.

Spet druge raziskave so prišle do ugotovitev, da uporaba multimedijskih tehnologij pri učenju, na otroke deluje motivacijsko, in da so računalniki za učence bolj zanimivi tudi zato, ker jim ti predstavljajo nov način učenja, ki ga bolj povezujejo z igro, kot pa s strogim ukvarjanjem s šolo.

Tako kot se razlikujejo rezultati raziskav, se krešejo tudi mnenja učiteljev, glede vedno večje uporabe tehnologije v osnovnih šolah. Nekateri učitelji so pri svojem poučevanju naklonjeni bolj »klasičnemu« poučevanju, kar pomeni pisanju s kredo oziroma flomastrom po tabli, medtem ko drugi striktno uporabljajo le power pointe (PPT) in interaktivne table. So pa tudi tisti, ki v svojem učnem stilu prepletajo prvine klasičnega poučevanja, hkrati pa tudi komponente informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Učiteljica kemije na eni izmed slovenskih osnovnih šol je dejala: »Sama uporabljam PPT-je zmerno, kar pomeni, da jih uporabljam pri tisti snovi, kjer je bolj pomemben teoretičen del. Kljub temu vseeno vztrajam pri prepričanju, da so za razumevanje kemije pomembnejši eksperimenti, ki jih učenci naredijo sami med poukom. Je pa res, da recimo učiteljice etike, slovenščine in nekaterih drugih družboslovnih predmetov uporabljajo izključno PPT-je, ampak to v taki obliki, da so na prosojnicah napisane cele povedi (tako rekoč prepisan učbenik). Pri etiki recimo, učenci sploh nimajo zvezka, temveč uporabljajo samo delovni zvezek, v katerem rešujejo naloge s pomočjo prosojnic.«

Mnenje učiteljice angleščine se nekoliko razlikuje. Ta namreč meni, da je uporaba tehnologije med poukom odvisna od izbire učitelja samega in predmeta, ki ga poučuje. Do tehnologije pa nima večjih predsodkov. Sama pri angleščini redko uporablja PPT, saj je narava predmeta taka, da se otroci veliko več naučijo, če rešujejo vaje skupaj z učiteljico.

Je pa res, da nekatere snovi skorajda ne bi mogli poučevati na drugačen način kot z uporabo projektorja in interaktivne table. Takšen primer je učenje cestno prometnih predpisov pred opravljanjem kolesarskega izpita v petem razredu osnovne šole.

Ministrstvo spodbuja uporabo IKT, vendar je vse še vedno odvisno od financ

Uporaba tehnologije v osnovnih šolah je, po navajanju učiteljev, v največji meri odvisna od finančnih zmožnosti šole. Nekatere šole v učilnicah tako rekoč nimajo več tabel po katerih bi pisali s kredo, nekatere imajo v celotni šoli samo dve interaktivni tabli. Ima pa večina slovenskih šol po prepričanju učiteljev v vseh učilnicah računalnike, saj učitelji sedaj uporabljajo e-dnevnik in e-redovalnice, ker dnevnikov in redovalnic ni več v fizični obliki kot so bili nekoč – kot pred recimo 5-timi leti.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ravno zaradi pozitivnih rezultatov raziskav na področju uporabe IKT-ja v osnovnih šolah in zavedanju, da imajo v današnjem družbenem okolju prednost tisti, ki so dobro informacijsko pismeni, uvedlo posebne projekte kot je e-šolstvo katerih namen je: »usposabljanje učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev ter svetovanje, didaktične podpore in tehnične pomoči vzgojno-izobraževalnim zavodom«. Zaradi projektov, ki jih ministrstvo za šolstvo vpeljuje v osnovne šole, ravnatelji teh, učitelje spodbujajo k uporabi tehnologije med njihovimi urami.

Dokazane prednosti in slabosti IKT

K temu spremijo predvsem zaradi prednosti, ki jih ima uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij. IKT ima večjo bazo podatkov kot sami učitelji, simulacija dogodkov in pojavov v kombinaciji z zvočno podlago pa učencem predstavljajo lažno predstavo tudi kompleksnejših pojavov.

Tako kot vsaka stvar ima tudi to področje svoje negativne plati, ki se jih zavedajo in jih poudarjajo predvsem starejši učitelji. Računalnik ni sposoben empatije, sam po sebi ne more razreševati nesoglasij, do katerih prihaja pri zahtevnejši snovi prav tako ne more dajati povratnih informacij, ki so včasih ključne za razumevanje predmeta.

Da pa le ni vse tako črno, kot prikazuje izjava na začetku prispevka, kažejo rezultati mednarodne raziskave PISA, ki jo pri 15-letnikih izvajajo na vsaka tri leta. Ti kažejo, da so slovenski mladostniki pri matematični, naravoslovni in bralni pismenosti nadpovprečni, čeprav se v slovenskih osnovnih šolah v vedno večji meri uporablja tehnologija.