Zamude vlakov – izjema ali pravilo?

V zadnjih dveh mesecih se je na družbenih omrežjih pojavilo kar nekaj pritožb zaradi zamujanja vlakov na relaciji Jesenice – Ljubljana. Potniki so se pritoževali nad zamudami, še bolj pa jih je motilo, da jim nihče ni znal povedati, kaj se dogaja in zakaj vlaki toliko zamujajo. Odločili smo se, da te informacije preverimo in o njih povprašamo tudi zaposlene na Slovenskih železnicah.

Pred dnevi smo se zjutraj odpravili na železniško postajo v Medvodah. Prišli smo deset minut pred napovedanim odhodom vlaka in prva potnica je že stala na postaji. Ko smo jo vprašali, ali je v zadnjih dveh mesecih opazila kakšno spremembo v prihodu in odhodu vlakov, je z veseljem z nami delila svojo zgodbo. »Že 2. oktobra, na dan, ko so se začela prva predavanja na fakultetah v Ljubljani, sem doživela pravo razočaranje. Na prvi dan predavanj se ne spodobi zamujati, pa vseeno sem, in to celih 30 minut. Zjutraj je vlak zamujal kar 25 minut, nato pa smo na eni izmed postaj na poti v Ljubljano čakali še približno pet minut. Če bi bil to izjemen dogodek bi še razumela, pa ni bil, to se je v zadnjem mesecu kar redno dogajalo, le da so imeli vlaki nekoliko manj zamude.« Med našim pogovorom se je na postaji zbralo še nekaj potnikov in ena izmed njih, ki je očitno slišala pogovor, je dodala: »Res je, poleg tega pa nas nihče o tem ni niti obvestil. Ko smo na vlaku vprašali, kaj se je zgodilo pa so nam odvrnili, da smo lahko samo veseli, da je vlak sploh prišel, saj je bil motor že dan prej pokvarjen, ko so ga le uspeli popraviti, pa se je spet nekaj zalomilo.«

In res, tudi ta dan je vlak zamujal dobrih 10 minut, obvestila potnikom ni bilo. V spletni aplikaciji je bila zamuda sicer zapisana, a veliko ljudi, predvsem starejših, še vedno ne uporablja pametnih telefonov prek katerih bi lahko preverjali te informacije. Eden izmed potnikov je omenil, da ga velikokrat kdo od starejših občanov vpraša, če on ve kaj se dogaja in zakaj ni bilo še nobenega obvestila, on pa jim vsakokrat razloži, da obstaja spletna aplikacija, kjer lahko preverijo zamude vlakov.
Ko smo vstopili na vlak, je bil naš vagon kar precej napolnjen, vsi sedeži so bili zasedeni, ostali potniki pa so stali eden ob drugemu, tako da je bilo komaj kaj prostora med njimi. Odločili smo se preveriti stanje še v drugih vagonih. Ko smo se prebili skozi gručo ljudi iz enega vagona do naslednjega, je bila tam prav tako gneča od začetka vagona do konca. Potnica nam je razložila, da je tako vsak dan: »Enostavno je preveč ljudi in premalo vagonov, človek bi mislil, da bodo to po enem mesecu opazili in dodali še kak vagon, pa nič.« Tisti, ki so stali tik ob vratih so morali na vsaki postaji izstopiti, da so ostali potniki lahko izstopili, potem pa so se vrnili na vlak.
Kontrolor v vsej tej gneči niti ni uspel priti do nas, da bi preveril naše karte in kot pravijo potniki se tudi to dogaja kar pogosto. »V taki gneči ni za pričakovati, da se bodo kontrolorji uspeli prebiti mimo vseh in hkrati na vsaki postaji izstopiti za signalizacijo strojevodji.«

Premalo vagonov in stari vlaki

Od Slovenskih železnic smo dobili potrditev, da je vagonov res premalo in da so vlaki v voznem parku Slovenskih železnic –razen garnitur znamke Siemens desiro in Fiat pendolino– starejši od 40 let, najstarejši je v uporabi kar 47 let, kar je razlog, da so vlaki bolj pogosto pokvarjeni in bolj nepredvidljivi. Po naših informacijah imajo Slovenske železnice trenutno v lasti 30 elektromotornih potniških garnitur znamke Siemens Desiro (serija SŽ 3107/316), ki so bili izdelani med letoma 2000 in 2002, od tega je 20 tročlenih in 10 dvočlenih tovrstnih garnitur, ki se uporabljajo praktično na vseh elektrificiranih progah. Fiatove pendoline imajo v svojem voznem parku sicer tri, a je v uporabi le en. Na relaciji Jesenice – Ljubljana po izjavah potnikov največkrat težave povzroča Gomulka, znamke Pafawag in ravno te garniture imajo povprečno starost 42 let.

Na slovenskih železnicah imajo projekt v katerem naj bi v prihodnjih dveh letih prenovili vozni park Slovenskih železnic in s tem posledično izboljšali točnost vlakov. Ko smo potnike spraševali, ali vedo za ta projekt nihče od vprašanih za projekt ni vedel. Vsi so bili presenečeni, a hkrati malo pomirjeni, saj so dobili občutek, da: »so na Slovenskih železnicah le opazili vse pritožbe ki smo jih potniki poslali in končno tudi ukrepajo.«

Pri obveščanju potnikov Slovenske železnice še kar niso najbolj uspešne, saj potniki čutijo, da jim enostavno ni mar, ob tem je mlada potnica dodala: »Delavci na posameznih postajah bi lahko tudi sami na aplikaciji spremljali zamude vlakov in potem obveščali potnike, če že ne dobijo posebnih navodil vodstva. To se mi zdi najmanj, kar lahko naredijo ob takih zamudah, da bi bili potniki bolje obveščeni. Vlak je bil vendarle vedno najbolj zanesljivo prevozno sredstvo in s tem, kar se trenutno dogaja enostavno izgubljajo zaupanje svojih potnikov.«