Če berete ta članek na spletu, vam skoraj zagotovo pomagajo litij in borati. Ti dve snovi imata ključno vlogo pri izdelkih visoke tehnologije. Litij najdemo v visoko zmogljivih baterijah za prenosne računalnike, mobilne telefone, električna vozila in sisteme za shranjevanje energije. Tudi borati imajo široko uporabo v elektroniki. Tako je bilo še posebej razburljivo, ko je leta 2004 eno vodilnih svetovnih podjetij pri izkoriščanju rud, Rio Tinto, v dolini reke Jadar v zahodni Srbiji odkril svetovni vir teh materialov. Odkrili so nov litijev natrijev borosilikatni mineral, dve leti kasneje pa so analize, ki so jih opravili znanstveniki londonskega muzeja naravne zgodovine in kanadskega narodnega raziskovalnega sveta, potrdile, da gre za povsem nov mineral, ki ga doslej še niso našli nikjer drugje na svetu, zato so ga poimenovali jadarit po območju, kjer je bil najden. Richard Storrie, generalni direktor podjetja Rio Tinto Srbija, na uradni spletni strani podjetja  pojasnjuje, zakaj je bila najdba tako pomembna: »Za naše geologe je bilo zanimivo, ker je ta mineral edinstven in ni nikjer drugje na svetu. Prav tako je nenavadno, da najdemo nov mineral v takšnih količinah: ocenjuje se, da ga je na Jadaru več kot 100 milijonov ton«.

Rio Tinto je doslej v projekt Jadar investiral 90 milijonov ameriških dolarjev, začetek proizvodnje pa načrtujejo za leto 2023. Srbski minister za rudarstvo in energetiko Aleksandar Antič je za Australian Mining dodal, da bo projekt članico bivše Jugoslavije povzdignil v ključnega proizvajalca litija in bora, ki sta izredno pomembna za sodobne sisteme. Dejal je tudi, da bo posel »pospešil dejavnosti v zvezi s postopkom odpiranja rudnika in začetkom izkoriščanja litija, kar bo imelo pozitiven učinek na ekonomski razvoj Srbije«. Rio Tinto razkriva, da bo končno odločitev o investiciji sprejel do leta 2020, medtem pa v pilotni tovarni z novo metodo iz jadarita že skuša izločiti litijev karbonat in borovo kislino. Pomočnik ministra za rudarski sektor na ministrstvu za energetiko Siniša Tanacković je v posnetku, objavljenem na spletni strani srbske novinarske agencije Tanjug, povedal, da vlada pričakuje, da bo Rio Tinto dokončal projektno dokumentacijo in kmalu odprl rudnik. »Prihodnja leta so zelo pomembna za srbski rudarski sektor,« je še dodal Tanacković.

Julija 2017 je srbska vlada z generalnim direktorjem oddelka Tinto Uranium and Borates podjetja Rio Tinto Simonom Trottom in generalnim direktorjem Rio Sava Exploration ltd Richardom Storriejem tako podpisala Memorandum o soglasju v zvezi z izvajanjem projekta raziskovanja rudnika Jadar, ki omogoča oblikovanje skupnih delovnih skupin za nadzorovanje študijske faze projekta in postopek pridobivanja potrebnih dovoljenj. Podjetje je dejalo, da načrtuje začetek proizvodnje leta 2023, ob predpostavki, da študije izvedljivosti potrdijo izvedljivost in pridobijo vse potrebne odobritve. Odkritje v Srbiji znaša kar 135,7 milijonov ton litijevega borata s povprečno koncentracijo 1,86 % litijevega oksida, kar predstavlja enega največjih virov litija na svetu. Jelena Milenković, vodja oddelka za razvoj in naložbe v rudarstvo, je za srbski Poslovni dnevnik na podlagi prejšnjih ocen potrdila, da so geološke zaloge litija vsaj 227 milijonov ton. To daje Srbiji priložnost, da do leta 2020 proizvede 90 odstotkov evropske in 20 odstotkov svetovne proizvodnje tega minerala. S svojo proizvodnjo in predelavo lahko Srbija močno vpliva na svetovni trg. Toda za dosego tega je treba najti vlagatelje, saj država nima dovolj lastnih sredstev za izkoriščanje rudarskih izdelkov in gradnjo proizvodnih zmogljivosti. Ocenjuje se, da bo od proizvodnje litija Srbija ustvarila letni dobiček v višini 125 milijonov dolarjev, kar je za 18 odstotkov več kot skupni zaslužek na vseh drugih kovinskih in mineralnih surovinah. Po podatkih ameriške vladne agencije USGS (United States Geological Survey) naj bi se v dolini reke Jadar nahajalo kar milijon ton litija. S takšnimi zalogami lahko Srbija postane z litijem najbogatejša evropska država in ena od držav z največjimi rezervami litija na svetu.

Bold Bataar, direktor podjetja Rio Tinto, ki je junija obiskal projekt, je za Australian Mining povedal, da podjetje vidi Srbijo kot ključno investicijsko destinacijo. »Tako obsežen projekt zahteva čas in strokovno obdelavo za načrtovanje in začetek obratovanja. To dosežemo le s podporo srbske vlade in lokalne skupnosti.« Srbska premierka Ana Brnabić, ki se je pred podpisom Memoranduma o soglasju v Beogradu sestala s predstavniki Ria, je za Australian Mining dejala, da bo projekt Jadar prispeval k razvoju Loznice in celotne regije. »V projekt so vključeni tako domači kot svetovni strokovnjaki, ki poleg socialno-ekonomskih parametrov posvečajo posebno pozornost varovanju okolja, brez katere je nadaljnji napredek nepredstavljiv.«

Še bolj kot sama količina litija v Srbiji pa navdušuje tudi rast cene litija v preteklih letih. Element, ki sestavlja vsega 0,0007 odstotkov zemeljske skorje, na trgu trenutno stane okoli 9000 dolarjev za tono. Leta 2004, ko so odkrili zaloge litija v dolini reke Jadar, je cena tone litijevega karbonata znašala 1720 dolarjev. Njegova cena je samo od leta 2015 poskočila za 47 odstotkov, zaradi vse večjih potreb po baterijah v avtomobilski industriji, pa bi se znala v prihodnje še krepko povzpeti. Robert Dominko s Kemijskega inštituta je za 24 ur povedal: »Količina litija je tam nekje 10 do 15, celo 20 odstotkov, kar pomeni, da bo nihanje cene oziroma poviševanje cene imelo kar velik vpliv na uvedbo novih tehnologij na tržišču. Cene litija v zadnjih letih divjajo. Predvidevajo, da bo tona litijevega karbonata do konca leta presegla 10.000 €. Toda šele končni izdelek je zanimiv za izdelovalce baterij.« Vrednost litija se je v zadnjih 10 letih početverila. Svetovne potrebe po litijevih baterijah pa strmo naraščajo. In vse kaže, da bi lahko ta industrijski val zajahala tudi Srbija. Z litijem bi Srbija lahko dosegla letni dobiček v višini 125 milijonov dolarjev, kar je 18 odstotkov več od skupnega zaslužka na vseh drugih surovinah. Povečanje naložb v Srbiji neposredno pospešuje gospodarsko rast, kar je predpogoj za izboljšanje življenjskega standarda državljanov. »Memorandum je podlaga za učinkovitejši razvoj našega projekta v vseh fazah projekta, s čimer se Srbija in Rio Tinto približata cilju postati vodilna svetovna ponudba litija in boratov,« je povedal Trott. Projekt Jadar lahko dolgoročno in trajnostno koristi za Srbijo in lokalno skupnost še več desetletij za mnoge generacije.

Čeprav se po trenutnih ocenah vrednosti v bližini srbskega mesta Loznica nahaja za skoraj 10 milijard dolarjev rude, srbske lokalne in državne oblasti ne želijo, da bi v dolini ostalo zgolj pri rudarjenju. Na meji z BiH si želijo tudi industrijskih obratov za predelavo litija v končne izdelke, s čimer bi še bolj oplemenitili podzemni zaklad in še povečali finančne koristi za območje. Pri tem pa bodo imeli hudo konkurenco, saj imajo podobne načrte tudi druge države. Največje rezerve trenutno premorejo Čile s 7,5 milijoni ton, Kitajska (3,2 milijona ton) in Argentina (2 milijona ton), sledita Japonska in Južna Koreja, kjer se trenutno proizvede tudi največ baterij. Po podatkih USGS je trenutno na svetu okoli 14 milijonov ton rezerv litija. V izkoriščanju litija, brez katerega si sodobne informacijske in komunikacijske industrije ni mogoče zamisliti, srbska vlada vidi odlično priložnost za razvoj rudarstva in industrije, ki temelji na pridobivanju in predelavi mineralov, iz katerih se proizvajajo baterije za mobilne telefone in hibridne avtomobile. Obenem je obetavna tudi uporaba litija kot goriva v prihodnjih fuzijskih reaktorjih. Najlažja kovina na svetu ima široko paleto aplikacij v proizvodnih izdelkih, zlasti pri akumulatorjih za hibridna in motorna vozila. Zanimanje za litij, ki se uporablja v baterijah, močno narašča, saj narašča tudi priljubljenost električnih vozil. Jadar pa vsebuje tudi bor, ki je osnovna sestavina pri izdelavi toplotno odpornega stekla, steklenih vlaken, keramike, gnojil, detergentov, sredstev za zaščito lesa in drugih izdelkih, ki se uporabljajo v gospodinjstvih in za komercialne namene ter za izolacijo, ki naredi stavbe energetsko bolj učinkovite. Tako oba ciljna produkta projekta igrata pomembno vlogo v sodobni družbi.