Protikorupcijska čistka v Savdski Arabiji
Prestolonaslednik savdskoarabskega dvora, 32-letni Mohamed bin Salman, je izvedel odmevno čiščenje, v katerem so v Riadu aretirali enajst princev, štiri ministre in vrsto nekdanjih ministrov ter drugih visokih predstavnikov gospodarske in politične elite. To bo po ocenah analitikov globoko spremenilo razmere v kraljevini, kronskemu princu Mohamedu bin Salmanu pa dokončno utrdilo pot do oblasti največje svetovne izvoznice nafte. Visoke osebnosti so aretirali zaradi obtožb o korupciji takoj za tem, ko je kralj Salman razglasil ustanovitev protikorupcijske komisije z izredno širokimi pooblastili, da preganja »šibke duše, ki so lastne interese postavile pred javni interes«. Komisija ima široke pristojnosti glede preiskovanja primerov korupcije, izdajanja pripornih nalogov, zamrznitve premoženja in omejitev glede potovanj v tujino. Analitiki ne dvomijo, da gre v resnici pri aretacijah za večanje moči Mohameda bin Salmana med vodenjem obsežnega programa reform in hkrati pridobivanje še večjega nadzora nad ključnimi varnostnimi institucijami v državi.

Prestolonaslednik je pred kratkim začel s programom obširnih gospodarskih reform – z Vizijo 2030, s katero želi v državo privabiti več tujega in zasebnega kapitala ter bolj razvejati svoje gospodarstvo, ki je zaradi velike odvisnosti od nafte po padcu cen črnega zlata utrpelo velike izgube. »Ne gre le za začetek novega poglavja v Savdski Arabiji, gre za povsem novo knjigo, za novo politično abecedo z eno izjemo: še vedno se vse dogaja skrivoma, v ozadju,« je povedal politični analitik Al Džazire Marwan Bishara in označil trenutno dogajanje za veliko novost v savdski družbi.

Mnogo Savdijcev je čistko po poročanju Reutersa toplo pozdravilo na Twitterju. Salmanove aretacije politikov in gospodarstvenikov so obravnavane kot obračun s tekmeci, ki je zavit v razlago boja proti korupciji, kar ne preseneča, saj to ostaja priljubljena krinka političnih voditeljev po svetu, ko je potrebno odstraniti konkurenco. Na prvi pogled čistka ni povezana z odstopom libanonskega premierja Saada Haririja, ki se je zgodil le nekaj ur kasneje in naj ne bi bilo povezano niti s preprečenim napadom rakete dolgega dosega na letališče v Riadu. Glede na to, da si princ želi čim bolj utrditi položaj, ti dogodki kažejo na določeno sovpadanje s trenutno sicer še neznanimi, a nevarnimi posledicami, ki znajo biti vidne tudi na mednarodni ravni. Bin Salman je ob očetovem prevzemu prestola leta 2015 postal najmlajši obrambni minister in njegova prva poteza je bila sestava koalicije za vojaški poseg v Jemnu proti uporniškim šiitskim Hutijem, ki imajo podporo Teherana. Ta poseg je na jugu Arabskega polotoka povzročil ogromno in neobvladljivo humanitarno krizo ter na tisoče mrtvih civilistov, ki so umrli v savdskoarabskih napadih.

Po raketnem napadu Savdska Arabija svari Iran
Splošno znano je, da je Iran tesno povezan s Hutiji in da jih kljub zanikanju vojaško podpira. Raketo, ki so usmerili proti letališču v Riadu in jo je savdskoarabska vojska uspešno sestrelila, je tako za Riad kot tudi za veleposlanico ZDA pri Združenih narodih nesporen dokaz, da je Iran vpleten. Kot je povzela savdska tiskovna agencija SPA, je tudi princ Salman obtožil Iran: »Vpletenost iranskega režima, ki oskrbuje hutijske vojščake z raketami, se razume kot neposredna vojaška agresija.« Iransko obrambno ministrstvo in revolucionarna garda sta zanikala vpletenost v raketni napad in ga označila za »neodvisno dejanje«, ki da so ga v odgovor na savdsko posredovanje izvedli hutijski uporniki. Iransko zunanje ministrstvo je obtožbe zavrnilo kot »nepravične, neodgovorne, uničevalne in provokativne«. Kot povzema BBC je iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif dejal, da se Savdijci obnašajo kot huligani v regiji in jo delajo nevarno, nato pa skušajo krivdo za svojo nevarno politiko preložiti na Iran.

Savdska Arabija si je z raketnim napadom pridržala pravico, da izvede neposredno vojaško akcijo proti Iranu in enostransko odgovori, vendar glede na dosedanje ravnanje države in glede na dejstvo, da se pod trenutnim kraljem Salmanom in njegovim sinom sektaški spor med muslimani na Bližnjem vzhodom samo še krepi, je pričakovati, da se bodo v tekmi za prevlado v regiji med Teheranom in Riadom, v katero je ujet tudi Katar, sčasoma še bolj razvnele strasti in bo prišlo do tako imenovanih nadomestnih vojn. V Riadu je koalicija držav pod vodstvom Savdske Arabije po napadu razglasila nepredušno cestno, pomorsko in zračno blokado z Jemnom, ki po oceni humanitarnih organizacij ogroža milijone Jemencev, ki so v preteklih dveh letih postali popolnoma odvisni od mednarodne človekoljubne pomoči. Združeni narodi so pozvali koalicijo, naj preneha z blokado Jemna, saj so s tem prekinili tudi dostavo humanitarne pomoči. Tiskovni predstavnik urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev Jens Laerke je povedal: »Če se te kanale, te življenjske poti, ne ohranja odprte, je to katastrofalno za ljudi, ki so se znašli v humanitarni krizi, ki smo jo že označili za najhujšo na svetu.« Z Združenih narodov so dodali še, da se urad pogaja s koalicijo, da bi ponovno omogočili dostop do pomoči potrebnih območij.

Klejdia Lazri iz International Crisis Group pa nam je dogajanje na Bližnjem vzhodu komentirala z možnimi posledicami za preostal svet, da bi »koalicija lahko razširila svoje območje napadov tudi na civilno infrastrukturo, vladne zgradbe in domove vodij Hutijev, tako kot je to že naredila v preteklosti. To bi za seboj potegnilo mnogo civilnih žrtev, poleg tega pa bi povečalo zamere in nezadovoljstvo severnih držav proti Savdski Arabiji, kar bi lahko sčasoma pomenilo vojno, ki bi se nadaljevala na mednarodni ravni«.

Nejasno ozadje odstopa libanonskega premierja
Nejasno pa ostaja tudi ozadje presenetljivega odstopa libanonskega premierja Saada Haririja, kot tudi v kakšnem položaju se je znašel v Savdski Arabiji, ko je javnosti po televiziji sporočil svoj odstop. V nagovoru je kot vzrok navedel pritisk Irana na Libanon prek šiitskega gibanja Hezbolah, ki ima podporo Irana ter grožnje s smrtjo, pri čemer je spomnil, da je položaj v njegovi državi podoben tistemu izpred ducat let, ko je bil v atentatu ubit njegov oče, tedanji premier Rafik Hariri. Analitiki menijo, da je premier odstopil pod savdskoarabskim pritiskom, nekateri potezo povezujejo tudi s čistkami na samem dvoru. Savdska Arabija je svoje državljane takoj po odstopu Haririja pozvala, naj nemudoma zapustijo Libanon, podrobnejših razlogov pa niso podali. Zaradi odstopa v Libanonu narašča tudi skrb zaradi možnosti novih nestabilnosti in nasilja.

Presenetljiv odstop bi lahko brez težav razumeli kot potezo Savdske Arabije proti šiitski politični in paravojaški skupini Hezbolah, ki pomaga Iranu. Pokazalo se je, da Riad lahko sabotira politiko Libanona, tako da pritisne na vlado, za katero je ocenil, da je preblizu tekmecu Teheranu. Toda analitiki zaenkrat še ugotavljajo, kaj s tem pridobi. Hezbolah v Libanonu močno prevladuje nad vsemi političnimi skupinami in le redki suniti so se pripravljeni spopasti. Zunanja ministrica Evropske Unije Federica Mogherini pa je edina, ki svari pred vpletanjem zunaj, ki lahko Libanon spremeni v novo Sirijo.

Riad in Teheran tekmeca tudi v državljanski vojni v Siriji
Da napetost raste pa je dokaz tudi že šest let trajajoča državljanska vojna v Siriji, v kateri se prav tako borita Teheran in Riad in se ne razvija po željah Riada. S pomočjo Rusije in osredotočanju ZDA na Islamsko državo, je režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada uspelo dobiti premoč na svojo stran v boju z večinoma sunitskimi uporniki, ki imajo savdskoarabsko podporo.

Kaj dogajanje na Bližnjem vzhodu pomeni za Evropo in preostali svet, je po mnenju političnih analitikov težko predvideti. Zagotovo so možne posledice na mednarodni ravni, nekateri celo napovedujejo 3. svetovno vojno. International Crisis Group skrbi potencialna možnost vključevanja Evrope in ZDA v spopade, razsežnost posledic dogajanja na Bližnjem vzhodu za Evropo pa ni znano niti slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve, ki se na naša vprašanja ni odzvalo.