“Ob vstopu v osnovno šolo vsak učenec postane številka.”

Za zimski semester je prišel na študentsko izmenjavo v Slovenijo in trenutno obiskuje tretji letnik Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Šolski sistem v Sloveniji ga je presenetil, saj deluje na drugačen način kot tisti, ki ga je vajen. Seol Dong-Won prihaja iz Južne Koreje, ki se uvršča v sam vrh držav, ki ponujajo najboljšo izobrazbo.

FOTO: Tia Pavletič

V Slovenijo ste prišli približno en mesec nazaj, ste se že navadili našega načina življenja? Je to vaša prva izkušnja z življenjem v tuji državi?

Res je, v Slovenijo sem prišel v začetku septembra in menim, da sem se kar hitro prilagodil vašemu načinu življenja. Razlog bi lahko bil ta, da sem eno leto živel v Avstraliji, pred obiskom Slovenije pa sem en mesec preživel v Španiji. Kulture teh držav so si, v primerjavi s korejsko kulturo, zelo podobne. Izpostavil bi le razliko v sestavi prebivalstva. V Avstraliji je ogromno azijskih priseljencev, zato imajo tam tudi več azijskih stvari. V Sloveniji se počutim, kot da sem jaz edini Azijec, ki živi tukaj. (smeh)

Zakaj ste si za študentsko izmenjavo izbrali prav Slovenijo?

Slovenijo sem izbral zaradi odlične lokacije v centru Evrope, tako lahko obiščem še druge države. Iskal sem državo, kjer življenjski stroški niso tako visoki in kjer dobro govorijo angleško, saj želim izboljšati svojo angleščino. Študentsko izmenjavo sem želel opravljati v državi, ki je ne poznam in za katero še nisem slišal. Mislim, da je bila moja odločitev odlična, saj je Slovenija presegla moja pričakovanja.

Kako deluje šolski sistem v Južni Koreji in koliko časa traja? Kakšne so razlike med javnimi in zasebnimi šolami?

S sedmimi leti začnemo obiskovati osnovno šolo, ki traja šest let. Sledi ji nizka srednja šola, ki traja tri leta in visoka srednja šola, ki prav tako traja tri leta. Pri devetnajstih letih se vpišemo na fakulteto, katere študij traja štiri leta. Imamo mešane in po spolu ločene šole. Glede tega ni razlik med javnimi in zasebnimi šolami. Za vpis v zasebno šolo so bolj kot denar potrebne odlične ocene. V zasebne šole se vpišejo učenci, ki se želijo vpisati na najboljše fakultete. V privatnih šolah je konkurenca med učenci veliko večja kot v javnih.

V katerih šolah so obvezne šolske uniforme? Ste obiskovali šolo, kjer je bila uniforma obvezna, ste jo radi nosili?

Šolske uniforme so obvezne v skoraj vsaki nizki in visoki srednji šoli, tako zasebni kot privatni. Privatne šole imajo obvezne uniforme tudi v osnovnih šolah. Ko sem bil mlajši, sem sovražil svojo šolsko uniformo, zdaj pa mislim, da je bilo na nek način dobro, saj se nam ni bilo treba ukvarjati s tem, kaj bomo oblekli. Glede vizualnega izgleda, ki je v Južni Koreji zelo pomemben, je bil pritisk torej manjši. Dekleta morajo nositi krilo do kolen, nobena šola nima ženskih uniform s hlačami. Uniforma je bolj neprijetna za dekleta, predvsem v zimskih mesecih, ko je temperatura pod ničlo. Kljub nizkim temperaturam so modne smernice pomembnejše od udobja. Dekleta si za pot v šolo pogosto skrajšajo dolžino krila, ker dolžina krila ne ustrezna modnim trendom, nato si ga pred vstopom v šolo prilagodijo ali pa se preoblečejo v krilo katerega dolžina ustreza šolskim pravilom. Prav tako se za pot v šolo naličijo, v šoli pa si ličila odstranijo.

Kdaj se začne učenje angleščine? Imate poleg angleščine možnost učenja drugih tujih jezikov? Katerih?

Z učenjem angleščine se je začelo v tretjem razredu osnovne šole, zdaj pa se tujega jezika učijo že v vrtcu. Angleščina je v Južni Koreji zelo pomembna in vedno bolj popularna. Rekel bi, da je celo najbolj pomemben predmet. Preverjanja znanja angleščine potekajo le v pisni obliki, zato učenci nimamo veliko možnosti za vajo govorjenja v tujem jeziku. Naše govorne sposobnosti zato ne napredujejo.V visoki srednji šoli imaš možnost učenja drugega tujega jezika, vendar lahko izbiraš le med japonščino in kitajščino. Le v boljših ali zasebnih šolah imaš možnost večje izbire.

Koliko časa učenci preživijo v šolah?

Učenci pri pouku preživijo okoli trinajst ur, od osmih do devetih zvečer. Pouk traja do šestih popoldne. Med poukom imamo petnajstminutne odmore, odmor za kosilo, ki je dolg eno uro in pol ter enourni odmor za večerjo. Ob sedmih je čas za samostojno učenje, ki traja okoli tri ure. Šole so odprte do polnoči. Veliko učencev zato v šoli ostane do zaprtja. Ker je še posebej za srednješolca učenje najbolj pomembno, so mu na voljo tudi knjižnice, ki so odprte štiriindvajset ur na dan.

Kako dolge so vaše poletne in zimske počitnice?

Počitnic skorajda nimamo. Poletne počitnice so dolge en mesec in pol, a večino tega časa preživimo v šolah. Temu pravimo poletni pouk, ki se ga moramo udeležiti, pravih počitnic imamo le dva tedna. Enako velja za zimske »počitnice«, ki trajajo dva tedna.

Kakšen je sistem ocenjevanja v Južni Koreji?

Že v osnovni šoli uvedejo sistem razvrščanja. Glede na število točk, ki jih učenec pridobi na preverjanju pri določenem predmetu, se mu dodeli številka in razvrsti v seznam. Na seznamu so učenci razvrščeni po številkah, od najboljšega do najslabšega. Najboljši je lahko le en, zato je tekmovanje med učenci neizprosno. Včasih je bil seznam oštevilčenja učencev glede na njihove dosežke pri predmetih prosto dostopen, zdaj so ti podatki zasebni. V srednji šoli so predmeti ocenjeni z ocenami od ena do devet. Ocena ena je najboljša in devet najslabša. Če je pri predmetu sto učencev, lahko najboljšo oceno dobi le štiri odstotka učencev, torej štirje učenci. V seznamu razvrščanja je od štirih učencev z najboljšo oceno na prvem mestu tisti, ki je dosegel večje število točk od ostalih. Ocenjevanje na fakultetah je drugačno, od A do F.

Kako potekajo in koliko časa trajajo končna preverjanja znanja ob koncu srednje šole?

Končna preverjanja znanja moramo opravljati na drugih srednjih šolah, vsi ob istem času. Opravljamo teste štirih predmetov: korejščina, angleščina, matematika in izbirni predmet. Naša višja srednja šola traja tri leta in že na začetku drugega letnika, se moramo odločiti, v katero smer se bomo usmerili: naravoslovna ali družboslovna. Iz te smeri nato izberemo izbirni predmet. Vsa preverjanja opravimo v enem dnevu, kar traja od devetih do štirih popoldne. Preverjanja so le pisna. V enem dnevu na enkrat končno preverjanje opravlja več kot pol milijona učencev. Vsi ostali učenci pouk na ta dan začnejo eno uro kasneje. Zaradi gneče in prometnih zastojev, lahko v določenih primerih pokličeš policijo, ki te pospremi do šole.

Južna Koreja dosega najvišje rezultate na končnih preverjanjih pred vpisom na fakulteto. Kako velik je pritisk s strani staršev in družbe? Kako to vpliva na učence?

Pritisk s strani staršev in družbe je nepredstavljiv. Njihova pričakovanja so zelo visoka. V šolah preživimo več časa kot doma. Starši nas na nek način prisilijo k nenehnemu učenju, saj si želijo, da bi se njihov otrok vpisal na eno izmed najboljših fakultet. Starši v izobrazbo svojega otroka vložijo veliko denarja, kar je breme za celotno družino. Javna fakulteta stane štiri tisoč evrov na leto, zasebna osem tisoč. Konkurenca in tekmovanje med učenci je zaradi tega še večje. Učenci postanejo sebični, egoistični in nekateri celo sovražni do svojih vrstnikov, ki jih dojemajo kot konkurenco. Tisti, ki se borijo za prvo mesto, prepričujejo svoje vrstnike na nižjih mestih, naj druge odvrnejo od učenja ali zamotijo, da bodo imeli oni tako več možnosti za uspeh.

Kaj se zgodi, če učenčeva ocena ni v skladu s pričakovanji staršev?

Če ne dobiš dobre oziroma najboljše ocene, se moraš še bolj potruditi. Starši so prepričani, da se nisi učil dovolj dolgo. Veliko deklet zjoče, čeprav so na primer dobile drugo najboljšo oceno. Bojijo se, da bodo njihovi starši jezni in razočarani. Veliko učencev se sooča z depresijo in drugimi čustvenimi težavami.

Kako pogosto je nasilno obnašanje med vrstniki in v kakšni obliki se izvaja?

Nadlegovanje vrstnikov ali mlajših je zelo pogosto. Žrtve nasilja so pogosto učenci, ki so bolj tihi in drugačni od ostalih. Nasilje se izvaja psihično in fizično. Vzamejo jim denar, jih pretepajo, ponižujejo, ustrahujejo … V šolah obstaja določena kategorizacija, saj se učenci oblikujejo v skupinice. Tisti, ki so dobri v pretepanju, so najvišje na lestvici. Nadlegovanje učencev je v Južni Koreji velik problem. Na fakultetah takega nadlegovanja skorajda ni.

Kakšni so odnosi med študenti na fakultetah?

Na fakultetah je vzdušje malo bolj sproščeno. Skupnost študentov velikokrat organizira različna tekmovanja, kot so: karaoke, tekmovanje v računalniških igricah kot je League of Legends, športne aktivnosti itd. Na ta način se lažje povežemo in za nekaj časa pozabimo na stres in težave, ki nas obdajajo. Lažje se spoprijateljimo tudi, ker imamo istega sovražnika – družba in skupne cilje – uspešen zaključek fakultete in dobra zaposlitev.

Kaj iz slovenskega šolskega sistema, bi prenesli v korejski šolski sistem?

Študentske bone! Definitivno študentske bone! (smeh) V Koreji študentje nimamo nobenih posebnih popustov. Slovenski sistem študentske prehrane se mi zdi izjemen. Mislim, da bom ob prihodu v Korejo, na ministrstvo poslal prošnjo za uvedbo študentskih bonov. Takega sistema si v prihodnosti želim v Koreji, vsaj za moje otroke. Všeč mi je tudi, da imam v Sloveniji manj predavanj in nalog. V Koreji sem moral vsak dan opravljanju različnih nalog posvetiti najmanj eno uro. Šolanje v Sloveniji je lažje in manj stresno, zato mi je vaš šolski sistem bolj všeč.