»Seveda se veselim, da bi oziroma bom lahko vozila. Ne vem še, kako bo to izgledalo in kaj bodo na to rekli moški, ko bo nenadoma v avtomobilih polno žensk.«

Zgornje besede nam je zaupala 35-letna mati dveh otrok, ki je tako kot vse preostale ženske bila prikrajšana za osnovne pravice, ki jih poznamo v preostalih delih razvitega sveta.

 

Voliti, usesti se v avto in se odpeljati na delo, iti na tekmo s prijatelji ali družino, v trgovino, ven na ulico ali pa samo na kavo. To počno ženske vsak dan – a ne v Savdski Arabiji. Za te pravice so se ženske morale boriti in nekako jim je letos, s pomočjo prestolonaslednika kraljevine, uspelo. Vizija 2030, kakor jo je poimenoval kraljev sin Mohamed bin Salman bo, do sedaj najbolj konservativno in zaprto državo, poskusil približati ostalim razvitim državam sveta.

Naj torej slavimo to deželo, da se je končno prebudila? Kako bo vplivala ta sprememba na prihodnost državnega gospodarstva in razvoja? Odpira se veliko vprašanj. Ženske, ki so bile veliko časa (in še vedno so) prikrajšane, bodo sedaj imele večjo moč in vse manj bodo odvisne od moških. A njihova vera, močna kot je, bi lahko na to pustila velike posledice in pripeljala tudi do večjih izgredov v državi.

Če pustimo politiko na stran in se postavimo v kožo tisočih žena, katerih koža ni videla dnevne svetlobe, saj domov ne smejo zapustiti brez burke na glavi, sedaj doživljajo nekakšne vrste šok. Prebivalka mesta Riyadh, ki nam svojega imena sicer ni zaupala, izraža zakrbljenost v imenu vseh žensk. »Bojimo se, da bo to samo trenutno in da se bo iz tega razvilo še kaj hujšega kasneje. Ne vem, če lahko sploj še komu danes zaupamo. Ženske se hkrati veselijo te novice, hkrati jih je strah, ker niso navajene tega. Si predstavljate živeti celo življenje v senci moškega, brez lastne identitete in mnenja? Verjamem, da se veliko žensk ne bo odločilo delati izpita, sploh starejše generacije, ker preveč spoštujejo vero. Obstaja pa upanje za naše hčere, da bodo te imele boljše razmere za razvijanje osebnosti, duhovnega in intelektualnega rastja.«

In kje se je vse začelo?

»Samo vozile smo avtomobil. Bilo je super,« je povedala Maheda al-Ajrush, ko se je leta 1990 za avtomobilski volan usedlo 46 žensk, ki so protestirale na ulicah Riyadha in zahtevale pravico do vožnje avtomobila. Seveda prvi udar ni uspel – takratna vlada je vse vpletene ženske odpustila iz njihovih delovnih mest, bile so javno osramočene v lokalnih in nacionalnih medijih in prepovedala  jim je bila zapustitev države.

Nato je leta 2013 je Manal al-Sharif, srčna bojevnica za ženske pravice, ponovno zbrala skupino žensk, ki so protestirale z vožnjo avtomobila – tokrat je bila kazen strožja. Manal al-Sharif so pri 27. letih zaprli v zapor, kjer je preživela 173 dni. A to je ni ustavilo. Še naprej se je borila in danes slovi kot ikona, ki predstavlja vse ženske, ki so jim prikrajšane osnovne pravice na Bližnjem vzhodu. V svoji knjigi Daring to Drive je zapisala svoje razmšljanje in doživljanje sebe in življenja kot ženska v Savdski Arabiji. Kot strastna zagovornica vere in svoje kulture v otroških in mladostniških letih, je bilo znanje tisto, ki ji je dalo moč, da je spoznala, da je na svetu dovolj priložnsoti in prostora tudi za Savdijke. Kot računalniška inženirka, ena redkih žensk, ki so bile zaposlene na tem področju, je začutila potrebo, da more dati glas tistim ženskam, ki niso uslišane.

V letu 2014 je skoraj 14.000 prebivalk države podpisalo peticijo za odpravo moškega skrbništva, da sploh lahko potujejo, delajo ali študirajo. Kljub temu, da zakonska podlaga ne obstaja, se morajo za dejavnosti ženske, strinjati moški – njihovi skrbniki. Tako so julija istega leta ženske sprožile peticijo proti kralju Salmanu na Twitterju, kjer so z značilnimi hashtagi stremele k spremembam.

Naslednja novica, ki je pretresla svet, je bila leta 2015, ko so lahko ženske prvič v zgodovini lahko sodelovale pri volitvah. Volilno pravico jim je podelili leta 2011 že preminuli kralj Abdulah. Volitve so bile nadaljnji korak k odpravitvi prepovedi vožnje avtomobila, spremstva moških, samostojnih potovanj, dela in odločitve o poroki. A izkazalo se je, da je bilo vse skupaj precej  drugače, kot se je zdelo na prvi pogled – v Savdski Arabiji so pričakovali od 60 do 70-odstotno udeležbo žensk, čeprav med kampanjo niso smele uporabljati svojih fotografij, na dan volitev pa so bile volilne kabine tudi tokrat ločene na ženski in moški spol. V resnici pa jih je volilo le manj kot odstotek.

In sedaj beremo novice, kako je Savdska Arabija odpravila prepoved obiskovanja športnih objektov (čeprav samo v spremstvu družine), kako bodo lahko vozile in bile bolj enakopravne moškim.

Mohamed bin Salman, ki podpira ženske pravice, je prepričan, da lahko državo izboljša in jo naredi primerljivo z ostalimi. Ampak v državi, kjer ima vera tako pomembno vlogo, jo bom posameznik najverjetneje težko odpravil.

»Ženske stojimo za tem – no vsaj nekatere – nekatere hočejo ostati doma in biti podrejene moškemu, saj so bile tako vzgojene, druge spet hočejo obleči kratka krila in zahtevati preveč na enkrat,« dodaja domačinka.

Kaj lahko svet spremeni? Sedaj nič – ženske turistke v državo še vedno ne smejo brez spremstva moških in do nadaljnjega bo tako tudi ostalo. Veliki pritiski, ki padajo na bodočega voditelja države, pa so morda tudi premočni, da bi državo obdržal pokonci in do leta 2013 uresničil svojo vizijo. »Končno je prišel nekdo, ki vidi tudi onkraj moškega ega in je pripravljen narediti nekaj za dobro naroda. Verjeti moramo v to in uspelo bo,« pozitivno razmišlja razgledana neznanka iz Savdske Arabije. (nm)