Tekočina življenja v rokah Jeseničana

Vsak torek se na Centru za transfuzijsko dejavnost  Jesenice v  prostorih Splošne bolnišnice Jesenice odvija krvodajalska akcija. Center za transfuzijsko dejavnost  Jesenice, kjer je  naš intervjuvanec Amir Bešić zaposlen že 27 let, od 7:30 do 11:00 sprejema prostovoljne darovalce krvi, ki bi radi darovali nekaj svoje krvi za vse tiste, ki jo potrebujejo bodisi zaradi slabokrvnosti, zaradi kirurških operativnih posegov ali pa mogoče v primeru nesreče. Diplomirani zdravstvenik Amir je svoje izobraževanje dokončal na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, prva zaposlitev je bila v Splošni bolnišnici Jesenice leta 1987, od leta 1990 pa je redno zaposlen v transfuzijski dejavnosti. Svoje delo  opravlja z veseljem, saj pravi, da v prvi vrsti dela to z razlogom, da pomaga ljudem. Velikokrat je že predaval o krvodajalskih akcijah na mnogih Slovenskih srednjih in osnovnih šolah, pojavil pa se je tudi že na televiziji, v pogovorni oddaji na Gorenjski televiziji Kranj in na radiu Triglav Jesenice, kjer je govoril o organiziranosti krvodajalske službe in povezanosti z Rdečim križem Slovenije, ki je eden glavnih organizatorjev krvodajalskih akcij v naši državi. Nas je zanimalo, kako so organizirane  krvodajalske akcije, kako so se le te začele, ter na splošno o tem, kaj je potrebno, da bi lahko darovali svojo kri.

Amir, bi nam znali povedati, kakšni so bili začetki transfuzijske medicine?

Začetki transfuzijske medicine, kot jo poznamo danes, so bili kar precej drugačni. V obdobju pred drugo svetovno vojno so recimo prenašali kri vojakov kar direktno iz vene v veno, koliko pa so bili pri tem dejansko uspešni, pa ni ravno znano… pravi Amir. Prvi transfuzijski oddelek je bil ustanovljen v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici 4. junija 1945, kar praznujemo tudi kot dan krvodajalstva.

Kako pa krvodajalske akcije potekajo danes?

Krvodajalske akcije organizira in promovira Rdeči križ Slovenije, ki je v bistvu tudi nacionalni organizator teh akcij. Rdeči križ prav tako izvaja vse aktivnosti organiziranja, motiviranja, obveščanja, izobraževanja in pridobivanja krvodajalcev za darovanje krvi. Naša služba pa je, da zbiramo, predelujemo, testiramo in pa oskrbujemo bolnike s krvjo in krvnimi pripravki . Zagotoviti moramo zadostno količino varne in pa ustrezne krvi, s čimer se potem lahko bolnike zdravi. Pri nas na Jesenicah akcije potekajo vsak torek od pol osmih do enajstih že dolga leta. V primeru, da se odločiš, da boš daroval, prideš zjutraj, ko ti paše do naše sprejemne pisarne, kjer podaš določene informacije o sebi, zatem v priročnem laboratoriju izmerimo vrednost hemoglobina, sledi izpolnjevanje anketnega vprašalnika in pregled pri zdravniku. Če so izpolnjeni pogoji za odvzem te potem napotimo v čakalnico, kjer počakaš na vrsto za odvzem, po odvzemu te napotimo v jedilnico, kjer krvodajalcu postrežemo malico, ta čas pa je namenjen tudi nadzoru nad počutjem krvodajalca.

V medijih smo že zasledili zgodbe o negativnih posledicah darovanja krvi – torej obstajajo kakšna tveganja pri darovanju?

Kakšne resnejše nevarnosti ni. Največ težav je zaradi podzavestnega strahu pred iglo, nekateri ne prenesejo pogleda na svojo lastno kri, vse skupaj pa je znak slabe pripravljenosti in pretiranega strahu. Krvodajalci so udobno nameščeni na odvzemnem stolu in ves čas pod nadzorom osebja, tako, da v primeru kakršnih koli zapletov lahko ustrezno odreagiramo in preprečimo nadaljnje zaplete. Včasih se zakomplicira pri vbodu igle, če si že dolgo časa v fohu se to pač navadiš in žilo sprva najdeš, kljub temu pa se lahko zgodi da pride do zapletov – žilo lahko prebodemo, kar zna biti malo moteče za darovalca, vendar nenevarno. V večini primerov gre pri slabosti za vazovagalno reakcijo organizma – to pomeni, da pride do znižanega tlaka, posledično manjšega pretoka krvi v možgane kar lahko vodi v kolaps. To je ponavadi kratkotrajen dogodek in takoj ko krvodajalca namestimo v vodoraven položaj se stanje hitro izboljša. Krvodajalec ostane pod našim nadzorom toliko časa, da se njegovo stanje normalizira in šele takrat lahko odide domov.

 

Torej to pomeni, da se vsakdo lahko udeleži krvodajalske akcije?

Krvodajalske akcije se lahko udeleži vsak, ki je polnoleten, se počuti zdrav in seveda se za to odloči prostovoljno. Darovalec načeloma ne sme biti starejši od 65 let, tehtati manj kot 50 kilogramov in izpolnjevati mora tudi kriterij o ustreznosti vrednosti hemoglobina v krvi. Pri moških je sicer tako, da lahko darujejo kri na vsake 3 mesece, pri ženskah pa je tako, da lahko darujejo na vsake 4 mesece. Darovanja krvi ne dopuščamo osebam, ki so okužene z virusom HIV, ki so si kadarkoli vbrizgavali droge, ali osebam, ki so bile pred kratkim operirane. Kot zanimivost lahko tudi povem, da se darovanja ne smeš udeležiti, če si se v zadnji polovici leta tetoviral, prebadal kožo kjerkoli na telesu ali, če ste potovali po tropskih krajih. Včasih pa se darovalci tudi premislijo zadnjo sekundo, kar jim je seveda dovoljeno in jih vsekakor ne prisilimo k darovanju.

Kaj pa potem storite z vso darovano krvjo, kje jo skladiščite in za kakšne namene se kasneje uporabi?

Vso darovano kri skladiščimo v za to namenjenih hladilnikih in jo kasneje seveda uporabimo za zdravljenje različnih bolezni. Bolnišnica konstantno naroča različne vrste krvi, ki jih potrebujejo za operacije bolnikov, svežo kri potrebujejo bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov, bolniki z rakom, pri transplantacijah organov in tako naprej. Naloga zaposlenih v transfuzijski dejavnosti je, da vso to skladiščeno kri ločimo na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente, na primer s centrifugiranjem, filtriranjem in podobno. Pripravljamo koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite in svežo zmrznjeno plazmo. Vsaki odvzeti enoti prav tako določimo antigene krvne skupine AB0, RhD in Kell. Istočasno preverjamo tudi označevalce okužb, ki se prenašajo s krvjo, kot so HIV, virus hepatitisa B in C ter sifilis.

 

Pa obiski pokrijejo povpraševanje po krvi?

Kar se obiska tiče, je ta za nas kar zadovoljiv, saj nam z našimi odvzemi uspeva pokriti potrebe po krvi in krvnih produktih v Splošni bolnišnici Jesenice. Glede na to, da nismo največji v Sloveniji, imamo precej darovalcev. Zalog krvi nam še nikoli ni zmanjkalo, se je pa že zgodilo, da je primanjkovalo določene krvne skupine, kar pa smo rešili tako, da smo to krvno skupino nadomestili z univerzalnimi 0 RhD negativnimi eritrociti, katere lahko prejme vsak bolnik, seveda le v nujnem primeru.

 

Ali je kdaj prišlo do odvzema  krvi okužene s kakšno boleznijo?

Tudi, če že pride do odvzema okužene krvi, to seveda ugotovimo s prvimi testi in vsako enoto, ki vsebuje katerikoli iskani označevalec okužb, izločimo iz uporabe. O tem krvodajalca seveda tudi obvestimo in ga napotimo na nadaljnjo zdravstveno ukrepanje.

Katere operacije oz. katera zdravljenja zahtevajo največjo količino krvi?

To boste pa morali vprašati pri sosedih  v bolnišnici (smeh). Zaposleni v transfuzijski dejavnosti načeloma nimamo nobenih direktnih povezav z operacijami in posegi pri bolnikih, ki potrebujejo naše zaloge krvi, dejstvo pa je, da se največjo porabo krvi pričakuje pri kroničnih internističnih bolnikih, posegih kot so srčna operacija, razne presaditve organov, pri hudih nesrečah, ko ponesrečenec močno krvavi in pa mogoče še pri komplikacijah pri porodu.

Ali ste se kdaj okužili s kakšno boleznijo, ko ste delali z okuženimi pacienti?

Ne, niti ne poznam nobenega izmed kolegov v dejavnosti, ki bi se.

Se vam zdi, da so ljudje dovolj ozaveščeni o krvodajalskih akcijah?

Menim, da so ljudje pri nas dobro informirani in tudi ozaveščeni o pomenu darovanja krvi, to nam navsezadnje potrjujejo tudi podatki o udeležbi krvodajalcev na odvzemih in seveda tudi dejstvo, da smo na področju oskrbe s krvjo in njenimi produkti v Sloveniji samozadostni.

Se vam zdijo ukrepi, ki določajo kdo ustreza profilu darovalca krvi primerni?

Vsekakor so ukrepi, ki poskrbijo za primernost oziroma izbiro darovalca strokovno utemeljeni in lahko rečem tudi primerni. Z vsemi ukrepi skušamo zagotoviti tako varnost darovalca, kot tudi prejemnika in to je glavni razlog, da smo pri izbiri krvodajalca zelo natančni in tudi previdni. Poleg že prej naštetih strokovnih zahtev kot so hemoglobin, teža, starost, ima velik pomen tudi pregled in pogovor z zdravnikom pred darovanjem krvi saj le tako lahko darovalec dobi dodatna pojasnila, če jih potrebuje – na drugi strani pa zdravnik ob neposrednem stiku z darovalcem ob vseh pisnih podatkih lažje odloči ali je darovalec primeren za darovanje ali pa ga je potrebno odkloniti, lahko samo začasno, v določenih primerih pa tudi trajno.

Za konec bi vas še prosili, da nam poveste kaj o vaših izkušnjah pri sodelovanju s šolami, radijem in pa televizijsko pogovorno oddajo, ki ste se je pred leti udeležili.

Najbolj prijeten občutek je, ko predavaš pred živim občinstvom, saj se takrat vzpostavi nek neposreden stik s poslušalci, ki  imajo možnost postavljati vprašanja, ki se jim porodijo v tistem trenutku. Po drugi strani pa vsi vemo, da elektronski mediji dosežejo večjo število poslušalcev oziroma bralcev in na ta način je ciljna skupina populacije dosežena v večjem številu. Ti jim kaj novega poveš, oni te kaj novega vprašajo, se pogovarjaš, dosežeš še tiste ki česa ne vejo, skratka vsaka nova izkušnja je nekaj pozitivnega.

 

Amirju smo se na koncu lepo zahvalili in mu zaželeli čim več poslovnih uspehov in pozitivnih izkušenj v življenju. 

Ervin Bešić in Klemen Babnik