je naslov prispevka, ki sva ga študenta 2. letnika novinarstva pripravila v okviru predmeta Radio. Naslov najine teme je bil Produkcija dnevno informativnih oddaj – javni servis. Med raziskovanjem sva naš javni radio primerjala z britanskim, ker pa sva odkrila precej podobnosti, sva se odločila izbrano temo predstaviti otrokom na zanje zanimiv in preprost način.

POVZETEK TEME:

Glede programskih izhodišč so na Radiu Slovenija sledili znanim BBC-jevim programskim vodilom. Njihov cilj je bil postati nacionalen nekomercialen radio, večinoma financiran iz naročnin. To pomeni imeti odgovornost do svojih naročnikov, jih obveščati, izobraževati, jim ponuditi razvedrilo, njihovo izkušnjo obogatiti z različnimi kulturnimi programi. Četudi je pomembno z vsebinami zadovoljiti najširše občinstvo, pa na RTV Slovenija niso nikoli hoteli zniževati standardov. (Pohar, Predan in Cilenšek, 1993, str. 7–237)

Andrej Stopar, odgovorni urednik 1. programa Radia Slovenija in Miha Žorž, urednik Uredništva dnevnoinformativnih oddaj sta nama povedala, kako poteka produkcija dnevnoinformativnih oddaj na našem javnem radiu. Ta ima mrežo zunanjih dopisnikov in dopisnikov znotraj države, ki pokrivajo posamezne regije in mesta, v aktualno politični redakciji imajo svoje vire, poleg tega sami raziskujejo teme, hodijo na novinarske konference. Zjutraj imajo novinarji sestanke po posameznih uredništvih, tam se dogovorijo, kaj bi želeli prispevat k informativnim oddajam, potem sledi sestanek pri odgovornem uredniku. Na tem sestanku se odločijo in potrdijo, kaj bo šlo v oddaje in na kakšne načine bodo pokrivali posamezne dogodke, teme. Kasneje sledi še en sestanek pred informativnimi oddajami, na katerem se zadeve finalizirajo, sestavi se dokončen načrt za večer in okviren za naslednji dan zjutraj.

Radijska produkcija od jutra do večera znaša 26 kratkih poročil na treh programih (1. program, VAL 202 in ARS) in šest informativnih oddaj (5.30, 7.00, 13.00, 15.30, 19.00 in 22.00). RTV je 24-urni servis, dežurni novinarji delajo tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

Radio Slovenija sestavljajo osem programov (dva sta v tujih jezikih), ki po svoje vključujejo te informativne oddaje v svoj dnevni program, Radio Koper na primer ne predvaja druge jutranje kronike ob 7.uri.

V radijsko uredništvo BBC-ja, ravno tako kot na Radiu Slovenija, zgodbe prihajajo na različne načine. Na prav vsakem računalniku je dostop do novic različnih tiskovnih agencij. Stalno so novinarji v kontaktu z dopisniki. Za te je znotraj države zadolžen organizator za nacionalne novice, za mednarodne dopisnike pa urednik za zunanje zadeve (v Sloveniji dopisniška mreža ni tako razvejana). Če je potrebno, opozori celotno uredništvo z obvestilom preko sistema za sporočanje. Obstaja poseben oddelek, kjer dopisniki sporočajo novice, se javljajo v uredništvo. Poleg tiskovnih agencij in dopisnikov radio obveščajo tudi organizacije same. Večina dnevnih novic je vnaprej načrtovanih. Obstaja poseben ”dnevnik”, kamor novinarji vnašajo vse novice in aktualne zadeve, pregledujejo pa ga uredniki. Vsako jutro je uredniški sestanek, kjer so prisotni glavni uredniki in vodstvo oddelka. Novice BBC Radia 4 ob 18.00 so osrednja informativna oddaja, ki traja 30 minut. Urednik pregleda material za poročila in določi dolžino posameznih prispevkov. Tudi BBC zajema več radijskih programov, zato tudi  izdelujejo po eno informativno oddajo za vse programe, ki si jo ti med seboj sposodijo. Za povzetke novic ni posebnih sestankov. Pri BBC-ju povzetki predstavljajo kratke radijske novice, običajno dolge dve ali tri minute. (Luscombe-Serlie, 2012, str. 85–89)

VIRI IN LITERATURA

  1. Luscombe-Serlie, J. C. (2012). Sending the right message: forty years of BBC Radio News (doktorska disertacija). Dostopno prek: https://goo.gl/bgnT1N
  2. Pohar, L., Predan, V. in Cilenšek, R. (1993). Televizija prihaja: spominski zbornik o začetkih televizije na Slovenskem: 35 let televizije, 65 let radia. Ljubljana: RTV Slovenija, uredništvo Kričača.

Eva Lipovšek in Domen Anderle