Otroške in mladinske radijske oddaje

Otroške in mladinske radijske oddaje so na javnem servisu predpisane z zakonom, na komercialnih radiih pa redke. Ena izmed komercialnih radijskih postaj, ki te oddaje vključuje v svoj program, je Radio Veseljak. V pogovoru z Blažem Mazijem, urednikom otroških in mladinskih oddaj na prvem programu Televizije Slovenija, novinarkami prvega programa Andrejo Gradišar, Tadejo Bizilj, Špelo Šebenik ter Janjo Ulaga z Radia Veseljak smo se pogovarjali o tem, kako te oddaje nastajajo in na kaj morajo biti kot novinarji in voditelji pozorni.

glasba: “Wastin’ Time”, Ryan Andersen dne Think About It – Vintage Soul Volume One. Izdano: 2017. Skladba 5. Zvrst: Soul.

Povzetek teme

Študij o radijskem novinarstvu, ki bi se osredotočale predvsem na oddaje za otroke in mladino, je zelo malo. Andreja Gradišar (2015), trenutno novinarka na prvem programu Radia Slovenije, v svojem magistrskem delu piše, da otroci radia ne poslušajo veliko, saj so ga nadomestili novi mediji (televizija, internet) in video igrice, poleg tega pa na radiu ni predvajanih veliko vsebin, ki bi bile namenjene izključno njim. Ker je produkcija radijskih oddaj drugačna od npr. televizijskih, morajo »radijski ustvarjalci besedila oblikovati tako, da ne obremenjujejo pomnjenja, orisati (morajo) kontekst, opisati dogajanje« (Lengar Verovnik po Gradišar 2012).

Po mnenju Greweniga (Grewing po Gradišar 2005) otroške vsebine lahko izobražujejo in zabavajo, pri čemer je zaželeno, da otroke nagovarjajo v njihovem življenjskem okolju, otrokom kažejo svet in ne skrivajo težav, temveč take situacije pojasnjujejo in ponujajo rešitve. Otroci morajo biti obravnavani kot enakovredni. Neuss (2009) pravi, da kakovostne otroške vsebine govorijo o vsakdanjem življenju otrok in njihovem doživljanju, s tem pa se medijske vsebine tudi lažje vključijo v otrokovo vsakodnevno rutino, otrokom ponujajo identifikacijo z vrstniki, utrjujejo obstoječe vrednote, jih soočajo s težkimi temami (kot so osamljenost, prepiri, smrt, umiranje), vendar pa so te predstavljene tako, da otroke opogumljajo. »Vsaka otroška oddaja mora imeti prepoznaven in nezamenljiv začetni in končni del, saj to otroku predstavlja stabilnost in domačnost.« (Gradišar po Peštaj 2009). »Kakovosten radijski program je brez ‘neumne’ glasbe, dolgočasnih voditeljev, otroke spodbuja k poslušanju ter nadaljnjemu razmišljanju in delovanju« (Gradišar po Schill 2003).

RTV Slovenija je kot javni servis zavezan k temu, da v svoj program uvršča tudi otroške in mladinske oddaje. V Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (4. člen) tako piše, da »zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom«, vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju teh oddaj, pa morajo »varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote« (Zakon o Radioteleviziji Slovenija, 5. člen).

»Ustvarjalci oddaj za otroke morajo biti pozorni na jezik in vsebino, izogibati se morajo moraliziranju, paziti, da oddaje izpadejo otroško in ne otročje, vse, kar je namenjeno otrokom, mora biti pripravljeno strokovno, odgovorno, prijetno za uho, a nikakor ne dolgočasno« (Pirc po Gradišar 2005). Gradišarjeva je pri svojem praktičnem delu ugotovila, da je otrokom pomemben primeren nagovor in da je otročjost voditeljev neprimerna. V oddajah, ki jih je preučila, so sicer Grewingovi in Neussovi kriteriji dobro izpolnjeni, vendar pa je bilo pri voditeljih večkrat prisotno moraliziranje, vrednotenje, dajanje navodil in otročjost, kar ne izpolnjujejo kriterija kakovostnih radijskih otroških vsebin.

Vir: Gradišar, A. (2015). Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija (magistrsko delo). Dostopno prek

http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_gradisar-andreja.pdf

Pripravili Urška Petaros in Barbara Petrovčič