Radijski komentar

Blaž Pernat in Nevenka Stepan: https://soundcloud.com/novinarstvo/radijski-komentar

Povzetek teme

Komentar je novinarski žanr, ki sodi v interpretativno zvrst, kar pomeni, da svoje predmete ocenjuje, analizira, vrednoti, razlaga in pojasnjuje. Pri komentarju je ključnega pomena, da novinar izraža svoje mnenje, ki ga mora utemeljiti s prepričljivimi argumenti. Komentator ne ostane na površini aktualnega dogajanja, temveč se spusti pod gladino in raziskuje razmerja, vzroke in posledice. (Košir, 1988, str. 83)

Pomembna značilnost komentarja je aktualnost. Komentator se mora odzvati na aktualni dogodek, ki je predstavljen v novinarskih žanrih informativne zvrsti. Narediti mora korak naprej in občinstvu pojasniti ozadje tega dogodka. Komentar ima funkcijo nadaljevanja vesti, predvsem pa njenega utemeljenega pojasnila. Komentator v uvodu navede dogodek, ki ga bo v nadaljevanju pojasnil, ali opiše stanje, v katerem se je ta dogodek zgodil. V jedru pojasnjuje, zakaj in kako je do dogodka prišlo, in izraža svoja stališča, ki jih nujno podkrepi z argumenti, ki ta stališča dokazujejo. V zaključku poda idejo, ki nakazuje, kaj je treba storiti, ali napove posledice dogodka. (Košir, 1988, str. 84)

Za radijski komentar je zaželeno, da ne vsebuje preveč številk in podatkov, saj lahko otežijo poslušalčevo razumevanje. Radijski komentar je namreč (če ga poslušamo v živo) slišen le enkrat. Ne moremo se tako kot pri časopisnem vrniti nekaj povedi nazaj in ponovno prebrati podatek, ki nam je ušel. Prav tako se morajo avtorji izogniti nelogičnim miselnim preskokom, ki lahko poslušalce vodijo v napačno sklepanje. Omejenost na slušno komuniciranje zahteva od radijskih komentatorjev večji napor, po drugi strani pa lahko svoja stališča podkrepijo z glasovno interpretacijo, miselnimi premori, členjenjem in poudarki, česar tisk ne omogoča. (Pirc, 2005, str. 169).

Danes lahko radijske komentarje zasledimo le na javnem radiu in na nekaterih radijskih programih posebnega pomena. Na Prvem programu Radia Slovenija komentarje predvajajo v oddajah Tedenski aktualni mozaik, kjer se osredotočajo na dogodke iztekajočega se tedna, ter Labirinti sveta in Eppur si muove, ki komentirata zunanjepolitično dogajanje. Novinarji Vala 202 pomembnejše dogodke tedna komentirajo v Petkovi centrifugi, novinarji Radia Maribor v Mariborskem feljtonu, novinarji Radia Koper pa v Torklji. Svojevrsten fenomen na slovenski komentatorski sceni je glosa Marka Radmiloviča Zapisi iz močvirja na Valu 202, v kateri avtor s prefinjenim smislom za humor komentira aktualne dogodke. S komentarji bogat pa je tudi program Radia Študent. Političnemu komentarju so namenjene tedenske rubrike Terminal, OFF komentar in N-euro moment.

Literatura

  1. Košir, M. (1988). Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  2. Pirc, T. (2005. Radio: zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.
  3. Radio Študent. (b. d.). Dostopno prek https://radiostudent.si/
  4. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek https://radioprvi.rtvslo.si/eppur-si-muove/
  5. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek https://radioprvi.rtvslo.si/labirinti-sveta/
  6. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek https://radioprvi.rtvslo.si/tedenski-aktualni-mozaik/
  7. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek http://val202.rtvslo.si/petkovacentrifuga/
  8. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek http://val202.rtvslo.si/zapisi/
  9. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek http://www.rtvslo.si/radiokoper/oddaje
  10. RTV Slovenija. (b. d.). Dostopno prek http://www.rtvslo.si/radiomaribor/oddaja/21