Recept za dobro radijsko vest

V kratkem avdio prispevku se podam na misijo iskanja Recepta za dobro radijsko vest. Na podlagi pogovorov in literature poskusim sestaviti kar svojega. S pomočjo poznavlaca presodim še pomen in smoter takšenga početja.

 

Avtor: Bor Bevc
Smer študija in študijsko leto: KULT-RŠ-4, 2017/2018
Sogovorniki: Nevenka Bevc, Patricija Šošter, Marija Glavaš, Mirt Komelj, Aleš Ogrin
Glasba: Ikebe Shakedown – Assassin
Serena Giannini – Passatelli Show
(Dostopno prek: Free Music Archive)

 

 

 

Povzetek teme:

»Radijska vest, ki je kratka vsebina, mora na čim krajšem možnem prostoru povedati čim več pomembnih lastnosti dogodka, ki ga vpisuje« (Ogrin, osebni intervju, 2017, 25. november)[1]. Forma, ki je najpogosteje uporabljena v informativnih oddajah, lahko opravlja različne funkcije. Najbolj je prepoznavna kot sredstvo sprotnega obveščanja, saj poskuša poslušalcem postreči najbolj sveže informacije (Mirovni inštitut, 2004). Lahko pa služi tudi kot napovednik (Čakš, 2016). Vest je torej izjemno kratka. Na javnem radiu ne presega štirih natipkanih vrstic, podobno je tudi na komercialnih radiih (Ogrin, 20017). Po moji presoji je vest popularna predvsem zaradi naslednjih značilnosti:

  • Zaradi svoje kratkosti in ažurnosti zadrži poslušalčevo pozornost;
  • pokriva dogodke, ki ne potrebujejo daljše obravnave, a so vseeno pomembni;
  • lahko je le povzemanje (tujih) tiskovnih agencij, kar pomeni, da novinarju ni treba biti na samem dogodku.

Ko govorimo o receptu za radijsko vest, najprej naletimo na formulo 5K + Z (Ivančič, 2012). V njej so zajete vprašalnice (kdo, kako, kdaj, kje, kaj, zakaj), na katere mora vest odgovoriti. Kot recept lahko jemljemo tudi formo glava + telo (Čakš, 2016). Prvi del, glava, se začne z vestičnim težiščem, s katerim pri poslušalcu vzbudimo pozornost, nato sledijo najpomembnejši podatki o dogodku. V telesu nato vzročno pojasnjujemo vsebine vestičnega težišča.  Vsekakor pa je za tvorjenje dobre vesti potrebno še kaj več. Na primer preverjenost informacij, obvladovanje novinarskih veščin, tehnična usposobljenost, upoštevanje časovne omejitve, zanimivost dogodka, ažurnost, razumljivost, upoštevanje logičnega sosledja itd.

Zanimivo je tudi to, da lahko kljub upoštevanju vseh zgoraj navedenih prvin dva novinarja poročata o istem dogodku drugače. Presoja tega, kaj je »dobra vest«, je lahko tako zelo subjektivna, čeprav vest ni namenjena izražanju novinarjevega mnenja (Ogrin, osebni intervju, 2017, 25. november).

Viri:

Čakš, P. (2016). Informativni program regionalnih radiev (magistrsko delo).  Univerza v Ljubljani, FDV, Ljubljana

Mirovni inštitut (2004). Prvi radijski koraki. Dostopno prek: http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/publikacije/pri_rom_nov.pdf

Ivančič, M. (2012). Radio kot Radio Koper. Koper: samozaložba

[1] Avdio posnetek intervjuja je dostopen pri avtorju.