Ko preneha biti srce, so ključne prve minute. Vsak dan v Sloveniji zaradi zastoja srca umre 6 ljudi. V Društvu študentov medicine Medicinske fakultete v Ljubljani so prepričani, da bi moral vsak laik vedeti, da lahko posamezniku v takem trenutku pomaga s pomočjo defibrilatorja, prenosne elektronske naprave, ki lahko srce ponovno požene v pravilni ritem. V Sloveniji je javno dostopnih  1.269 avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), verjetno pa še več, saj so podatki o lastnikih naprav prostovoljni. Študenti medicine so bili prvi, ki so s pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje in pod okriljem Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo Medicinske fakultete univerze v Ljubljani zbrali lokacije AED in ustvarili javno bazo podatkov.

Ključnih 3 do 5 minut

Aritmija oziroma nepravilno bitje srca je ena najzahrbtnejših oblik srčnega zastoja, zato je prvih tri do pet minut ključnih za preživetje. Če bolnemu pomagamo s temeljnimi postopki oživljanja, kot je zunanja srčna masaža, to ne bo dovolj. Po telesu sicer poženemo kri, a nepravilnega bitja srca s tem ne prekinemo. Čim hitrejša bo zato uporaba defibrilatorja, večji bo delež preživetja posameznika, saj sunek električnega toka lahko prekine aritmijo in normalno požene srce. Z uporabo defibrilatorja lahko delež preživetja ob srčnem zastoju povečamo tudi za polovico.

Za uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja medicinsko znanje ni potrebno. Naprava sama prepozna srčni ritem, oceni stanje, nato pa odmeri električni sunek in izračuna uspešnost. Na zaslonu se izpišejo tudi osnovna navodila uporabe defibrilatorja, zvočni govorni nasveti v slovenskem jeziku pa uporabniku pomagajo izvajati ročno masažo, če je defibrilacija neuspešna.

Dostopnost defibrilatorjev v Ljubljani

V Mestni občini Ljubljana je nameščenih 43 defibrilatorjev. 22 jih je v posebnih omaricah na fasadah stavb, kjer ima prostore služba za lokalno samoupravo, 13 v omaricah stavb ljubljanske mestne uprave, dva mobilna defibrilatorja sta v službenih vozilih Službe za lokalno samoupravo, šest jih imajo vozila Mestnega redarstva. Mesta, kjer lahko najdemo defibrilator, so označena s posebnim znakom.

V Službi za lokalno samoupravo so nam pojasnili, da informiranju in ozaveščanju meščank in meščanov namenjajo veliko pozornosti, ob zavedanju, kako dragocen je čas pri preživetju človeka s srčnim zastojem. Zato v ljubljanski občini skupaj z Društvom študentov medicine, Društvom za srce in Rdečim križem redno izvajajo poučne delavnice v bližini lokacij, kjer so nameščeni defibrilatorji. Večina meščanov namreč niti približno ne ve, kje so defibrilatorji nameščeni. Teh podatkov nimajo niti na ministrstvu za zdravje , saj so edini popis doslej izdelali študenti medicine,  avtorji projekta, ki se je razvil pred več kot desetimi leti.

Enostavnost uporabe AED: Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je sestavljen iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki – elektrodi. Na ohišju sta največ dva gumba, za vklop in proženje električnega sunka, zvočnik z glasovnimi navodili in pri nekaterih modelih naprave tudi ekran z navodili. Uporaba je varna in enostavna. Ključnega pomena je zavedanje, da zgolj uporaba AED, brez stiska prsnega koša in umetnega dihanja, ne bo učinkovita.

Kdo jih pregleduje?

V Društvu študentov medicine ugotavljajo, da je defibrilatorjev, ki so popisani v bazi, objavljeni na spletni strani www.aed-baza.si, v Sloveniji verjetno krepko čez že omenjeno številko 1.269, saj jih mnogo še vedno ni na seznamu. Zakonsko to področje še vedno ni urejeno. Težavo predstavljajo defibrilatorji, ki so javni, a niso dostopni. Lastnika podjetja, ki ima denimo defibrilator zaklenjen v podjetju ne moremo prisiliti, pojasnjujejo, da bodo vrata odprta 24 ur na dan, ko bi morda nekdo potreboval defibrilator.

 

[aesop_image img=”http://www.novinarji.si/wp-content/uploads/2018/01/AED_zemljevid_defibrilatorja-2.jpg” align=”center” lightbox=”on” captionposition=”left” revealfx=”off” overlay_revealfx=”off”]

(Vir: www.aed-baza.si)

Ministrstvo za zdravje nima podatka niti o tem, kakšna je raba defibrilatorjev in kolikim so z njimi že rešili življenje. Študenti medicine si zato prizadevajo, da bi vsi lastniki AED naprav posredovali vse potrebne podatke v obliki izjave, saj bi bila baza naprav tako ažurna, podatki o napravah pa resnični. Tako bi se tudi lastniki AED naprav zavedali, da je defibrilator, če so ga opredelili za javno dostopnega, ob določenem času res na navedenem kraju in primeren za uporabo.

Premagajte strah, zmotiti se ne morete!

Najpogosteje je pri ljudeh prisoten strah, da bodo ob uporabi defibrilatorja storili kaj narobe,  pojasni Jasna Petrovčič iz Društva za srce, kjer organizirajo tečaje oživljanja. A prav to je namen tečajev, poudari – da premagamo strah, zaupamo vase in verjamemo, da defibrilator ne bo deloval nepravilno. Električni šok se ne bo sprožil, če naprava tega ne bo zaznala, tudi če bi večkrat pritisnili na gumb.