Radio in kultura

Kulturne vsebine na radiu so bile prisotne že od ustanovitve radia na Slovenskem. Tako je bil v prvo oddajo Radia Ljubljana 1928 v vključen tudi pesnik Oton Župančič, ki je recitiral Dumo. Recitiranje pesniških del in predstavitev druge slovenske literature je bila zamisel radijskih ustvarjalcev. S prikazom dosežkov domačih  ustvarjalcev  so poslušalcem želeli posredovati različne poglede na razvoj književnosti. Poleg literarnih oddaj so bile že od začetka prisotne tudi radijske igre. Najprej so bile uprizorjene resnejše igre in dramska besedila, na primer Hlapci Ivana Cankarja. V obdobju 1932 – 1938 je bila predstavljena skoraj vsa izvirna slovenska dramatika. Pred začetkom druge svetovne vojne so začeli uprizarjati tudi radijske igre za otroke, kot sta igri Miki Miška in Mikec ter Zvezdica zaspanka Večina posnetkov, predvsem radijskih iger, je ohranjenih v radijskem arhivu, velik del tega pa jih je tudi že spremenjenih v MP3 zapis. Del kulturnega programa je tudi glasba. Ta spremlja literarne vsebine in radijske igre. Glasbeno uredništvo Radia Ljubljana si je prizadevalo razširjati smisel za slovensko glasbo. 1928 je glasbeni delež presegal 60% radijskih vsebin in se pozneje še povečal. Kmalu so začeli prenašati tudi večje glasbene prireditve iz evropskih prestolnic. Po osamosvojitvi Slovenije 1991 se je Radio Ljubljana preimenoval v Radio Slovenija s tremi nacionalnimi programi, kamor sodi tudi Tretji program, danes imenovan Ars, ki je nastal že leta 1963. Ars oblikujejo kulturno informativne, umetniške, izobraževalne in znanstveno esejistične vsebine. Hkrati je tudi največji slovenski glasbeni avditorij z več tisoč poslušalci ob posamezni oddaji. Tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih je Arsu omogočil, da nenehno izboljšuje kvaliteto vsebin, preboj interneta kot enega novih posredovalcev informacij pa pomeni, da je aktiven tudi na družabnih omrežjih in spletu, nekatere njihove vsebine pa so tako dostopne dlje časa, ne le v času prenašanja. Kljub temu spremembe niso vplivale na program in kvaliteto vsebin. Začetniki programa Ars, ki so bili vsi zelo izobraženi intelektualci, med njimi tudi znani literati, prevajalci in igralci, so postavili osnove za program tako premišljeno in dosledno, da ta shema ostaja nekakšna šablona zdajšnjim urednikom in producentom na programu. Glede na to, da je Ars program z resno glasbo in kulturnimi vsebinami, tudi porast manj kvalitetne komercialne glasbe ne vpliva na program. Spremenilo se je le to, da je glasba za program v pripravi programa lažje dostopna.

Viri;

– Arhiv Tretjega programa Radia Slovenija.

– Arko, A. (ur.). (2013). Več kot zatočišče: ob polstoletnici Tretjega programa Radia Slovenija: Ljubljana: Radio televizija Slovenija, Uredništvo Tretjega programa Radia Slovenija.

– Brojan, M. (1999). Začetki radia na slovenskem. Ljubljana: Modrijan.

– Celinšek, R., Pahor, L. in Predan, V. (ur.). (1993). Televizija prihaja: spominski zbornik o začetkih televizije na slovenskem: 35 let televizije, 65 let radia. Ljubljana: RTV Slovenija.

– Pirc, T. (2005). Radio – Zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.

– RTV SLO MMC.  Tretji program – Program Ars. Dostopno preko: http://www.rtvslo.si/modload.php?c_menu=3&c_mod=rtvoddajeradio (Obiskano: 12. 12. 2017).

– RTV SLO MMC. Radijska igra na valovih Radia. Dostopno preko: http://www.rtvslo.si/strani/radijska-igra-na-valovih-radia/148 (Obiskano: 12. 12. 2017).

Vita Maksl in Martina Lebar

Predmet: Radio

2017/2018