Mladi v novinarstvu
KAKŠNA JE PRIHODNOST MLADIH NOVINARJEV?
Novinarji, ki po izobrazbi ne izhajajo iz novinarske stroke, Sloveniji niso neznanka. Tomaž Karat, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije pravi, da je ravno zaradi tega, ker se je z novinarskim poklicem lahko ukvarjal čisto vsak, ki je imel do tega posla veselje, novinarski poklic premalo cenjen. Dodaja, da novinarsko delo nekoga, ki za to ni izobražen, ne zadostuje vlogi četrte veje oblasti. Potrebni so izobrazba, kompetence in znanje, da lahko novinarji svoje družbeno odgovorno poslanstvo kakovostno in učinkovito opravljajo. V današnjem času, ko se zdi, da sta brezposelnost in prekarno delo skorajda neizbežna usoda mladih novinarjev, se poraja vprašanje: Kaj je potrebno, da mlad novinar uspe in kaj naj stori, da si priskrbi ta uspeh?
Izkušnje pomembnejše od študija?
Glede na veliko število uspešnih novinarjev, ki nimajo novinarske izobrazbe, je na mestu vprašanje, če se sploh splača študirati ali so pomembnejše izkušnje.
Generalni direktor RTV-ja Igor Kadunc pravi, da ga pri tem, da pri njih študent dela npr. dve leti, moti ravno to. Da študent dela dve leti. Meni, da je to delo med študijem percepcija današnje mladine in pravi, da je sam študij končal v najkrajšem možnem času in si je šele po končani diplomi pričel nabirat izkušnje. Njegov napotek mladim je, da naj hitro končajo študij in šele potem stopijo v pripravniški odnos z nekim medijem.
Gregor Globočnik, diplomant novinarstva in vodja odnosov z javnostmi na Mestni občini Celje, pa se z direktorjem RTV-ja ne strinja. Pravi, da je delo med študijem izrednega pomena, še posebej če študiraš družboslovje, saj ti te izkušnje in reference odprejo pot naprej. Študij naravoslovja je v Sloveniji zastavljen tako, da po študiju skoraj zagotovo dobiš delo. Pri študiju družboslovja je ogromno smeri in posledično več diplomantov kot delovnih mest. Zato obstoječa delovna mesta dobijo tisti, ki imajo delovne izkušnje in so na ta način boljši od drugih.
“Ko prideš na intervju za službo rečeš študiral sem novinarstvo, to je moja diploma, to je naslov mojega diplomskega dela. Delodajalec te vpraša, če si že kdaj pisal članke, delal v kakšnem medijskem uredništvu, sodeloval na kakšnih dogodkih. Takoj ko je tvoj odgovor ne, bodo delodajalci raje vzeli nekoga, ki je že nekaj počel na svojem področju,” dodaja Globočnik.
Daniel Fazlić, namestnik odgovornega urednika TSmedia, je na Zaposlitvenem mostu 2018 povedal, da ko mladi pridejo k njemu na intervju za službo, se najbolj boji tistih s samimi desetkami in z nobenimi izkušnjami. “Če ima nekdo perfektno povprečje, a ni delal niti dneva v svojem življenju, ne morem predvideti, kako se bo ta oseba obnašala, funkcionirala, se odrezala.” Fazlić dodaja, da takoj ko je nekdo nekaj že delal, navsezadnje morda tudi v strežbi, to pove, da je ta oseba navajena delati. Takšen človek ima delovne navade, je imel stik z ljudmi, je navajen poslušati nadrejene ter upoštevati roke. In takšni osebi je po Fazlićevem z vidika delodajalca, varneje dati priložnost.
Zaposlitvene možnosti
Po navedbah vladnega urada za komuniciranje naj bi se v Cerarjevem mandatu brezposelnost med mladimi prepolovila. Po tej logiki bi se tudi brezposelnost med mladimi novinarja morala prepoloviti. Pa je to res?
Kadunc pravi, da na nacionalki malo zaposlujejo, ker malo novinarjev odhaja. Na RTV Slovenija so imeli največji val zaposlitev leta 2016, ko so zaposlili 284 novinarjev, leta 2017 pa so zaposlili 157 delavcev. Vendar Karat opozarja, da so večinoma zaposlovali redne honorarne sodelavce, ter tiste pri katerih so bili spoznani elementi delovnega razmerja in so hkrati izpolnjevali izobrazbeni pogoj. Študentov je bilo med novo zaposlenimi malo. Karat dodaja, da bi bilo treba “generacijski razkorak krpati” z zaposlovanjem študentov, saj je povprečna starost zaposlenih na nacionalki 45 let.
Kadunc dodaja, da imajo na RTV-ju sorazmerno starejši kolektiv in, da jim mladih, ki bi delali z veseljem in zavzetostjo, primanjkuje, vendar pa ne morejo kar odpustiti ljudi, ki so pri njih pustili tričetrt življenja. Direktor si želi, da bi imeli visoko motivirane zaposlene, ki bi svoje delo opravljali z veseljem in ga jemali kot poslanstvo. Zaveda se, da je konkurenca med mladimi huda, saj jih je veliko. Če imajo prosto delovno mesto in študenta, ki je pri njih že delal ter se izkazal, pravi, da ni razloga, da ga ne bi zaposlili takoj ko nekdo odide v pokoj, ali ko se ugotovi, da bi v katerem uredništvu potrebovali okrepitve.
Karat pravi, da je bila za novinarje pot od študenta do zaposlitve in napredovanj na RTV-ju stalna praksa, dokler ni vodstvo zavoda ugotovilo, da je tudi študent sodelavec z elementi delovnega razmerja, ki ga je treba zaposliti. “Logično bi bilo vključevanje študentov v delovni proces, da bi jim lahko omogočili prepotrebno nabiranje delovnih izkušenj,” je še poudaril in dodal, da bo vodstvo RTV-ja, če ne drugače s plačilom, ki naj bi bilo posledica manjšega angažiranja študenta, dokazovalo, da ne gre za prekarno delo. Tako bodo oškodovani predvsem študenti.
Kaj naredi dobrega novinarja?
Katere so kompetence, pričakovane od mladih novinarjev? Kakšni posamezniki so pri delodajalcih bolj zaželeni in imajo boljše predispozicije pri iskanju zaposlitve?
Prednost imajo dobri novinarji, ki morajo po direktorjevem mnenju imeti “skill”. Nastopanje s pridihom menedžerske žilice morajo obvladati kot obrt, biti razgledani, širokousmerjeni in znati informacije pridobivati “iz vseh vetrov”. Pomembna je tudi sposobnost timskega dela, saj vsak sam zase težko uspe. Kadunc meni, da bi se študent novinarstva tekom študija moral opredeliti tudi za neko smer, ne glede na to ali je to ekonomija, pravno področje ali javni sektor, in biti strokovnjak na tem področju.
Globočnik dodaja, da je pomembno, da se mladi znajo tržiti, da znajo argumentirano podajati svoje mnenje in tudi stati za njim.
Prihodnost slovenskega novinarstva torej le ni tako črna, kot morda izgleda na prvi pogled. Mladi imajo možnosti za uspeh in niso nujno obsojeni na brezposelnost in prekarstvo. Je pa uspeh odvisen od vsakega posameznika. V agresivnem in tekmovalnem svetu novinarstva bodo uspeli le najboljši. Zato je recept za uspeh mladih novinarjev sledeč: delo med študijem, pridobivanje izkušenj, kompetenc, referenc in spoznanstev, splošna razgledanost ter vsaj malo menedžerske žilice in sposobnost trženja samega sebe. Z vsemi izpolnjenimi pogoji je uspeh zagotovljen. Eva Peserl
