Avantura matura

Ena pola, nešteto skrbi

 

Matura. Beseda ob kateri vsako leto ob istem času maturante in maturantke srednjih šol stiska pri srcu. Za mnoge to predstavlja vstop v zrelost, za druge je le ovira, ki stoji na poti do sanjske fakultete in želenega poklica, nekaterim pa goro učenja in pritiskov tako s strani domačih, profesorjev in navsezadnje družbe. O maturi in njenem pomenu sem se pogovarjal z letošnjimi maturanti in gimnazijskimi profesorji.

Matura je zaključno preverjanje znanja in zaključek izobraževanja v srednjih šolah. Poznamo splošno in zaključno maturo, obe pa, pod pogoji posamezne fakultete, omogočata vpis na univerzitetne in visokošolske programe. Na maturo so se začeli pripravljati leta 1992, ko je bila ustanovljena Republiška maturitetna komisija, za izvedbo in pripravo izpitnih pol pa je zadolžen Državni izpitni center. Ta članek se osredotoča na splošno maturo, pri kateri dijaki opravljajo preverjanje iz slovenščine, matematike in tujega jezika, ter dveh izbirnih predmetov, ki so na voljo.

Ko sem obiskal svojo staro šolo, Gimnazijo v Slovenskih Konjicah, je bila ta polna življenja. Nasmejani najstniki in najstnice so tekmovali v nogometu in odbojki ob Majskih igrah, igrala je glasba. Pri tem prijetnem vzdušju so manjkali dijaki četrtih letnikov, katerim besedica brezskrben že kar nekaj časa ne pomeni nič. Je ne poznajo. Na maturo se pripravljajo že štiri dolga (kratka) leta in ne par mesecev, kot je prepričanje mnogih.

»Zrelostni izpit«, kot je pogosto poimenovana, vpliva na celotno dijakovo življenje. Od odnosov z drugimi do stresa, ki ga mladi vse pogosteje okušajo. Vrstijo se razni psihični pritiski. Najprej s strani profesorjev, ki z maturanti plavajo v istih vodah, a strahospoštovanje do mature večkrat napačno uporabljajo kot metodo pripravljanja k učenju. Dijaki se trudijo dosegati družbene standarde in ohraniti pozitivno podobo, hkrati pa ne razočarati staršev. Ti mnogokrat zahtevajo preveč, a žal večkrat tudi premalo, da mladi ne dosegajo svojih potencialov.

Izkušnje strokovnjakov

Pogovarjal sem se s profesorico in pedagoško vodjo Gimnazije Slovenske Konjice, Heleno Skaza Birk. Tematika se je, kot predstavnico šole, neposredno tiče, poleg tega naziva pa opravlja tudi funkcijo tajnice mature, torej opravlja vse logistične funkcije in podaja informacije o preizkusih. Ko sem jo vprašal, če se ji zdi format ocenjevanja primeren, da posledično en test, eno ocenjevanje odloča o vpisu na fakulteto in nato celotni karierni poti, je z nasmeškom odgovorila, da je (po njenem mnenju) danes lažje kot pred zasnovo mature. Včasih so bili odlični dijaki končnih ustnih izpitov upravičeni, nato pa so sprejemne izpite opravljali na fakultetah. Brez kakršnekoli pomoči srednje šole, ki so jo obsikovali, so se pripravljali na snovi in predmete, ki jih pri rednem pouku niso poslušali. Danes v šoli predelajo vso začrtano snov, dijakom pa so vsezkozi na voljo profesorji in navsezadnje tudi sošolci, ki se spopadajo s podobnimi ovirami.

Skaza Birkova pravi, da je na svoje dijake osebno navezana, saj je v štirih letih z njimi preživela veliko časa. Že zaradi te navezanosti jim želi dobro, hkrati pa so dobri rezultati seveda tudi osebna potrditev, da je delala dobro in jih nekaj naučila, še dodaja. Čeprav je pred vsakim ocenjevanjem nestrpna, verjetno niti približno toliko kot dijaki, ki jim je matura res neko odločilno ocenjevanje. »Za ene te skrbi, če bodo naredili s 5, za druge pa če bodo naredili z 2,« še z nasmeškom komentira vzdušje pred pisanjem posameznih ocenjevanj. V zadnjih letih, ko opravlja tudi funkcijo pedagoške vodje, mora razmišljati tudi na podobo šole in imidž, ki ga dobri rezultati prinesejo. Ko sem jo vprašal po nasvetu za dijake, ki začnejo drugi teden lepiti svoje kode na izpitne pole, si je sposodila frazo knjige Douglasa Adamsa, Štoparski vodnik po galaksiji, ki že na platnici svetuje »samo brez panike«. Panika pri dijakih je najslabša, saj se prepustijo strahu in svojim sposobnostim ne zaupajo dovolj. »Znajo doma, v šoli pa ne,« je za konec intervjuja Skaza Birkova podala še svoje izkušnje, pridobljene z leti poučevanja matematike.

Kasneje sem se pogovarjal še s profesorico angleškega jezika Matejo Smolar Tič. Ob pogovoru sem ugotovil, da so njene izkušnje nadvse podobne. V večini pogledov se strinja s pedagoško vodjo in meni, da je obdobje stresno za vse vpletene. Profesorji so na svoje dijake ponosni in vpleteni tako v njihov študijski proces, kot osebne stiske. »Nekako se ne dam. Lani se me je bolj dotikalo, ker sem bila bolj celostno vpeta,« je svoje lansko razredništvo četrtim letnikom komentirala Smolar Tičeva.

Srečal sem tudi kar nekaj ostalih profesorjev in profesoric, ki so po pozdravu pogovor kar hitro obrnili na maturo. Tako je bilo jasno razvidno vzdušje, ki trenutno vlada na šoli in okoli česa se izključno vrti. Prilagaja se pouk in ustvarja okoliščine, ki najbolj ustrezajo dijakom četrtih letnikov, da lahko ti svoje maturitetne izpite opravijo karseda uspešno.

Tematika je nanesla tudi na izpite na fakulteti. Pogovarjali smo se kako zaključni izpiti na srednjih šolah izvrstno pripravijo na kasnejša izpitna obdobja, ki jih zaradi preteklih izkušenj opravljamo (vsaj malo) lažje. Izkušnja ob mojem obisku je bila nadvse prijetna. V profesorjih in profesoricah je bilo čutiti ponos in navdušenje ob pogovoru z bivšim dijakom, ki je na šoli že »oddelal svoje«, hkrati pa sem bil obravnavan s skoraj profesionalnim spoštovanjem, kar mi da misliti, da trditev o maturi kot zrelostnem izpitu drži. Z vsako izkušnjo, pozitivno ali negativno, dozorevamo. Morda sam pri sebi sprememb ne opaziš saj niso nujno izrazite, definitivno pa se spremeni kako nate gledajo drugi.

Vtisi maturantov

Največ težav pri zbiranju gradiva in sestavljanju intervjujev sem imel z maturanti. Po ulični četvorki, ki je potekala 18.5. in je pomenila zaključek pouka, so se zaprli v sobe, kjer se vestno učijo za preizkuse. Čeprav so se že »ogreli« z esejem v začetku maja se je večina strinjala, da čutijo več pritiska pred prihajajočimi preizkusi.

Katja Benčuk je brez zadržkov povedala, da je zanjo matura daleč najbolj stresno obdobje v Gimnaziji. »Predvsem zaradi ogromno pritiskov in želje po dobrem uspehu,« še dodaja Katja, ki je kot prvo željo vpisala Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in zato za izpolnjevanje pogojev za vpis potrebuje visoko število točk.

Za malo daljšo izjavo sem poprosil dijakinjo Niko Hribernik, ki pravi da matura vsakemu posamezniku predstavlja drugačen izziv. Nekaterim predstavlja le še en, sicer malo obsežnejši test, drugim potrditev vloženega dela v 4 leta srednje šole, nekaterim pa veliko oviro do uresničitve željene prihodnosti. »Ravno zadnje velja zame. Sama sem se vpisala na fakulteto s precej visokimi omejitvami, zato se na maturo že kar nekaj časa intenzivno pripravljam.« Tudi psihični pritiski so z bližanjem mature vedno večji, dodaja Nika, ki meni da tudi šola odigra pomembno vlogo pri tem, kako dijaki doživljajo maturo. »Nekateri profesorji se zavedajo, da je to stresno obdobje in se trudijo, da bi nam vse skupaj malo olajšali, drugi se trudijo, da bi nam pomagali doseči dobre rezultate, tretjim pa je pomembno le, da bi njihov predmet opravili z najvišjim povprečjem.«

Pridobil sem tudi izjavo Nikinega očeta Danila, ki pravi da je vznemirjen, a ne preveč zaskrbljen, glede na to da je Nika vsa štiri leta dobro delala. » Upam, da ji tudi matura prinese pozitiven izkupiček in ji uspe pri vpisu na faks.«

Samo brez panike

Torej, matura. Zgolj še eno preverjanje znanja, ali prelomnica, ki vpliva na velik del odraslega življenja in posameznikovo prihodnost? Za vsakega predstavlja nekaj drugačnega, vsi pa se strinjajo, da je maturitetno obdobje nadvse stresno. Šola se sicer trudi, da dijakom omogoča karseda dobre pogoje za opravljanje, a žal vseh nikoli ne uspejo pripraviti za pasti, ki jih osnuje Državni izpitni center. Če je format mature zasnovan pravilno presodite sami, tisti, ki pa smo že hodili v čevljih, ki jih zdaj obuvajo bodoči maturanti in maturantke pa vemo, da je pritisk prihodnosti in okolice pogosto velik in navsezadnje vpliva tudi na opravljanje ter rezultate preizkusa. Izkušnje kasneje pogosto pokažejo, da je bil strah neupravičen, a žal pri veliko mladih zmanjka kakšna točka, da ne izpolnjujejo pogojev za vpis na željeno fakulteto. Zgodovinsko gledano ima matura svoje prednosti in slabosti, naloga dijakov pa je, da se na izpitne pole pripravijo karseda dobro in zaupajo v svoje znanje, ker jim bo le to prineslo rezultate, ki si jih želijo.

Za konec pa si bom kot nasvet in vodilo za uspešno opravljanje maturitetnih izpitov tudi jaz sposodil besede Douglasa Adamsa, »samo brez panike«!