Pomen psihične priprave skakalcev

Smučarski skoki so eden izmed bolj priljubljenih športov pri nas, pozimi se pojavljajo na televizijskih ekranih skoraj vsake slovenske družine. K temu pripomorejo tudi uspehi slovenskih skakalcev. A z nedavnim padcem forme Petra Prevca se človek vpraša, kako je mogoče v enem letu postati prvak, osvojiti vse, kar je možno in z lahkoto premagovati tekmece, v naslednji sezoni pa postaneš le še bleda senca samega sebe. Je pomembna samo fizična pripravljenost, moč, delavnost in talentiranost posameznika ali pa sta v enaki ali celo večji meri pomembnejša psihična pripravljenost ter zbranost?

KONKURENČNOST SKAKALCEV

V zadnjih letih smo videli kar nekaj primerov, ko so bili skakalci po izredno uspešni sezoni v naslednji videti izgubljeni, izredno dobrih rezultatov ni več bilo, pa čeprav so le pol leta prej bili brez težav boljši od konkurence. Tu pridejo v poštev primeri posameznikov iz svetovnega pokala, kot so Peter Prevc, letos do neke mere tudi prvak iz prejšnje sezone Stefan Kraft, pa tudi Gregor Schlierenzauer, eden izmed najuspešnejših skakalcev vseh časov, ki pa že nekaj časa skače zelo povprečno. To pa ne bi smelo biti več nekaj neverjetnega. V zadnjih petnajstih letih namreč nihče izmed tekmovalcev ni osvojil svetovnega pokala več kot dvakrat, pred tem je to uspelo le redkim. Zadnji, ki mu je to uspelo, je bil Poljak Adam Malysz, ki je bil več kot 15 let nazaj prvak kar trikrat zapored. Vse to pa dokazuje težavnost ostati v skakalnem vrhu in tudi veliko konkurenčnost v skakalni karavani. “V mnogih športih je konkurenca ob enakovrednih pogojih že tako izenačena, da mnogokrat razlike dela resnično psihična priprava posameznikov,” je pri tem povedal Rok Mandl, trener mladincev in članov pri skakalnem klubu Ilirija. Žiga Mandl, direktor Smučarsko skakalnega kluba Ilirija pa je pri skokih opazil nekaj drugega: “Konkurenca je manjša kot tri ali štiri leta nazaj, saj ni takšne širine. Tisti, ki so bili zelo dobri so sedaj še boljši, nekateri najbolši pa so se tudi že upokojili.”

Ekstremen primer padca forme in posledično pomankanje dobrih rezultatov pa se je zgodil v finski skakalni reprezentanci, ki je v zadnjih 10 letih iz skakalne in letalne velesile prešla na nivo podpovprečne reprezentance, ki se le s težavo uvršča v finale ekipnih tekem. Takšnega preobrata po skakalnih legendah kot sta Janne Ahonen in Matti Hautamaeki, ni nihče pričakoval. A dejstvo, da je njihov najboljši skakalec v nedavno končani sezoni Antti Aalto, ki je v skupnem seštevku končal na 54. mestu, ni vspodbujajoče. To pa prej namiguje na pomankljiv sistem in slabo delo z mladimi, kot pa na pomankanje talenta v finski reprezentanci.

MENTALNA PRIPRAVLJENOST IN ELEMENTI ZA USPEH

V sodobnih športih ni vse zgolj na fizični pripravi, ampak ima vedno pomembnejšo funkcijo psihična priprava športnikov. “V sami telesni, tehnični in taktični pripravi so si tekmovalci, vsaj tisti na vrhu, vedno bolj enakovredni,” pravi Ožbej Mulec, trener skakalcev starosti do 13 in do 15 let pri skakalnem klubu Ilirija. Prav zato pa naj bi se vedno več pozornosti posvečalo psihični pripravi na nastop. Rok Mandl temu dodaja, da je en najpomembnejših faktorjev pri tem zaupanje. Ne le zaupanje v svoje smuči, dres, trenerja; najpomembneje od vsega je zaupanje v samega sebe.

Smučarski skoki so tehničen šport, pri katerem je zelo težko neprestano, iz sezone v sezono posegati po najvišjih mestih, stopničkah, kaj šele po zmagah. So tako eden najbolj predvidljivih kot tudi en izmed najmanj predvidljivih športov. Ko je skakalec v formi, ko mu vse steče, zmaguje kot po tekočem traku in ga je skoraj nemogoče premagati. A vseeno je v tem športu veliko odvisno od vremenskih razmer, saj se skoki dogajajo na odprtem, veter pa je eden izmed pomembnejših faktorjev, ki posegajo v dogajanje na skakalnici. “Gibalni programi so zapisani v naših možganih, naša glava tako omogoča izvedbo optimalnega programa,” je povedal Mulec. Ker se smučarski skoki dogajajo pri visokih hitrostih in nanje vpliva veliko spremenljivk, je zelo pomemben visok nivo koncentracije in zbranosti. Mulec je temu dodal: “Glava mora biti na pravem mestu, saj mora biti fokus 100% na trenutnem početju.” Hkrati pa mora skakalec znanje in izkušnje, ki jih pridobi po več kot tisočih ponovitvah, unovčiti na tekmi sami.

Faktorjev, ki vplivajo na uspešnost skokov je veliko, težko je izbrati enega, ki je glavni, saj tudi brez ostalih ne gre. Je pa prav gotovo med pomembnejšimi, da imaš vse urejeno v glavi, da imaš glavo na pravem mestu, da si osredotočen na to, kar počneš. Mulec je dejal, da je glava zanimiva predvsem zato, ker je nanjo težje vplivati, kot pa na telesno pripravo, pri kateri veš, da bo določena akcija sprožila pričakovano reakcijo. Medtem ko pri glavi ni vedno tako. To pa je odvisno od vsakega skakalca posebej. Nekateri so močni v fizični pripravi, nekateri v psihični in imajo nekaj fizičnih pomankljivosti, nimajo takšnih telesnih predispozicij. Dejstvo pa je da v vrhunskih športih vsi veliko in kvalitetno trenirajo. Velik faktor pa je, kot tudi v vsakem drugem športu, sreča. Skakalci morajo imeti srečo z vremenskimi razmerami, s sodniki in njihovimi ocenami in še z vsem drugim. Samo tisti, ki pa se mu vse skupaj sestavi, lahko računa na šampionske uspehe. Takšnih pa je seveda v vsakem športu zelo malo.

“Težko je določiti samo en faktor, ki vodi do uspešnosti, saj na uspešnost športnika vpliva veliko različnih dejavnikov,” je dejal Rok Mandl. Dodal pa je še, da sta pomembni usklajenost in uravnovešenost primarnih življenjskih potreb športnika za mirno pripravo na pomembna tekmovanja. Direktor skakalnega kluba, ki je včasih tudi sam bil smučarski skakalec, pa je kot pomembno pripravo za psihično pripravljenost izpostavil predvem rutino pri ogrevanju, ki jo imajo mladi vedno bolj pogosto za nepomembno.

PRIPRAVE MLAJŠIH SKAKALCEV

V svetovnem pokalu iz leta v leto skačejo mlajši tekmovalci. Nekateri začenjajo skakati med profesionalci že kar v svojih zgodnjih najstniških let. Večina teh skakalcev pa zato lahko hitro pogori, saj nimajo dovolj izkušenj za konstantno uvrščanje med boljše na tekmah za svetovni pokal in tako se krha tudi njihova samozavest. Žiga Mandl je pri tem povedal, da so mladi skakalci dandanes boljši kot mladi skakalci včasih. “Že mlade učimo pristopa do treningov in tega, kako se je potrebno psihološko pripraviti na tekmo,” je dejal Mulec, dodal pa je, da te priprave niso enake delu s psihologom, kot je to primer pri članih in starejših skakalcih, ki imajo v ta namen ure s psihologom, ki so usmerjene v individualni pristop z vsakim posameznikom. Z mladimi do 15. leta se sistematično s pomočjo psihologa še ne dela na psihični pripravi, nekateri posamezniki sicer individualno s psihologom že sodelujejo. Po 15. letu pa se skakalce seznanja z osnovami psihologije. “V mlajših letih je vse bolj spontano,” pa je kot nekdanji skakalec dejal Žiga Mandl. “Ko si mlad nimaš procedur pred skoki.”

ZAKLJUČEK

Na smučarske skoke torej vpliva ogromno število najrazličnejših elementov, od psihične in fizične priprave, pa do vremenskih razmer in tudi sreče. Ti pa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Smučarski skoki niso le šport, ampak tudi rutina. Skoke skakalci ponovijo več kot tisočkrat, skupaj pa jih sestavi psihična pripravljenost športnika. Če je glava na pravem mestu pridejo tudi rezultati. Skakalec mora biti osredotočen samo na skoke, odmisliti morajo vse druge stvari, tudi svoje druge probleme. Prav zaradi vsega tega pa smučarski skoki ostajajo eden bolj priljubljenih športov v Sloveniji, ne le zaradi uspehov naših skakalcev, ampak tudi zato, ker nikoli ne veš, kaj bodo ponudili. Jan Blaževič