Španija ima svojo Slovenijo

Lonely Planet je objavil seznam desetih destinacij, ki jih je v letu 2018 vredno obiskati in raziskati.

Seznam je postregel z nekaterimi manj pričakovanimi in znanimi kandidati. Vsem pa je skupna mešanica navdihujočih mest, neokrnjene narave in evropska mešanica zgodovine in kulture. Tom Hall, urednik Lonely Planeta pojasni, da je njegova ekipa potovalnih strokovnjakov s seznamom želela pokazati, da obstaja veliko alternativ za odkrivanje Evrope in se tako izogniti ogromnim množicam turistov na priljubljenih evropskih destinacijah. Med top 10 se je uvrstila tudi »naša« Vipavska dolina, ki ji je pripadlo deveto mesto. Družbo ji delajo še Tirana, Vilna, grški otoki Kikladi, škotski Dundee, Provansa, Kosovo, nizozemska pokrajina Frizija, španska Kantabrija in italijanska dežela Emilija – Romanja, ki so jo popotniki iz Lonely Planeta postavili na prvo mesto. A tokrat ne bomo odpotovali v Vipavsko dolino, ki si zagotovo zasluži veliko pozornosti, temveč se bomo odpravili malce dlje, na Iberski polotok, ki pravzaprav skriva Slovenijo v malem.

 Zelena, drugačna, edinstvena, neskončna

Drugo mesto na lestvici je namreč zasedla Kantabrija, ki velja za zeleno »prestolnico« Španije. S svojo še vedno divjo in redkeje poseljeno pokrajino je čisto nasprotje ostalemu delu Španije, ki se v glavni sezoni utaplja v množici turistov. Avtonomna pokrajina leži na severu države, ob Atlantskem oceanu, z glavnim mestom Santander. Potovalni strokovnjaki iz Lonely Planeta jo opišejo kot »nepričakovani zaklad«, začara pa z »divjimi in veličastnimi plažami, meglenimi gorami, prazgodovinsko jamsko umetnostjo, edinstvenimi vasicami ter mesti in s cerkvami, izgubljenimi v času«. Pokrajina, kjer pogled z gora seže do morja. Že zveni kot Slovenija?

[aesop_map sticky=”off”]

 

Vrata v regijo odpira živahno pristaniško mesto Santander, ki je po prebivalcih približno tako veliko kot Ljubljana. Mesto, ki je bilo v svoji zgodovini trikrat popolnoma porušeno, v zadnjih letih z moderni kulturnim centrom Centro Botin pridobiva novo, modernejšo podobo. Kantabrijska obala se razprostrira na več kot 150 kilometrih osamljenih zalivov in neskončnih peščenih plaž – veliko (najlepših) jih je dostopnih samo peš, kar daje še poseben čar. »Surferji« jo zaradi visokih valov radi okličejo za svojo meko. V vzhodni Kantabriji, med vasicama Laredo in Castro Urdiales, se sprehajalne poti ob obali vijejo mimo travnikov polnih ovac in skalnatih izvirov v Playi de Sonabia, kjer poglede lovijo visoki klifi. V tem delu je vredno pogledati še v Hudičeve oči (v originalu Ojos de Diablo) – par naravnih kamnitih lokov, ki se bohotijo visoko nad morskim obrežjem. Na zahodu izstopata vasici Comillas in San Vicente de la Barquera, ki ju obdajajo plaže s »pudrastim« peskom – Playa de Oyambre, Playa de la Robayera, Playa de Gerra, Playa de Merón in Playa El Rosal. Naravno bogastvo Kantabrije pa se ne konča na obali, temveč sega več kot 2500 metrov visoko. Na jugozahodu petnajst kilometrov od Atlantskega oceana leži najstarejši španski nacionalni park Picos de Europa. Apnenčasti vrhovi so nekoč služili kot luč – svetilnik za mornarje, ki so se vračali domov, danes pa privabljajo gorske navdušence in ljubitelje narave. Na 1823 metrov visok vrh Fuente Dé se lahko povzpne prav vsak, do vrha loči samo štiri minutna vožnja z gondolo. Leto 2018 sovpada tudi s praznovanjem stote obletnice parka, ki je v očeh Evrope sicer večkrat spregledan.

Vsak petek pet srečnežev v jamo
Tisočletja je kantabrijska apnenčasta pokrajina služila kot pribežališče za paleolitske ljudi, ki so zapustili eno izmed največjih svetovnih prazgodovinskih umetnosti. Pod Unescovo zaščito je deset jam, ki skrivajo slike turov (izumrle vrste goveda), jelenov, bizonov, konjev in drugih bitij, ročne odtise in geometrijske simbole, kot je 40.000 let starih rdečih diskov v Cueva de El Castillo, ki so priznani kot najstarejše jamske slike v Evropi. V večino jam je možen vstop, vendar v majhnih, omejenih skupinah, kar omogoča bolj intimno izkušnjo naših prednikov. Zanimiv je običaj, ki velja v Altamiri, najbolj znani jami v regiji, kjer so običajno javni obiski možni samo v njeni repliki. Vendar pa vsak petek s pomočjo žreba izberejo pet srečnežev, ki imajo edinstveno priložnost na lastne oči videti eno izmed najbolj ohranjenih jamskih umetnosti.

Kantabrija vsekakor ogromno ponuja in je z razlogom na drugem mestu seznama destinacij, ki jih je vredno obiskati. Pokrajina, ki je bila do sedaj morda v očeh evropskih in svetovnih popotnikih spregledana, si letos obeta zanimivo, na račun seznama morda tudi rekordno, turistično sezono. Kakorkoli, pri izbiri destinacij smo si ljudje različni, vsak ima svoj okus. A v nekaj smo lahko prepričani, Slovenci se bomo tam zelo hitro počutili domače, saj močno spominja na našo deželo. Kot dom, daleč stran od doma.

Če se odločite, da boste Kantabrijo uvrstili tudi na vaš seznam, vam bo tale – sicer malo daljši – video zagotovo v pomoč. Ali pa če samo želite izvedeti kaj več o pokrajini, ki spominja na našo deželo. Tudi za to bo video v pomoč.