Razširjenost veganstva
“Leta 2010 se je delež veganov v Sloveniji gibal nekje okoli 0,5%, danes pa je v Sloveniji že okoli odstotek veganov.”
Veganstvo po definiciji ni zgolj način prehranjevanja, ampak način življenja. Vegani se ne prehranjujejo z živalskimi proizvodi, obenem pa se tudi ne oblačijo v živalske kože in kožuhe, živali ne uporabljajo za zabavo ali v kakršnekoli druge namene. Slovenija se po odstotku prebivalstva v Evropi, ki se prehranjuje izključno rastlinsko, uvršča bolj na rep razpredelnice, a odstotek ljudi, ki izberejo tovrsten način življenja, v zadnjih letih vztrajno narašča. Leta 2010 se je delež veganov v Sloveniji gibal nekje okoli 0,5%, danes pa je v Sloveniji že okoli odstotek veganov. Med evropskimi državami, v katerih je najbolj razširjen veganski način življenja, prednjači Velika Britanija s sedmimi odstotki. Medtem ko so vegetarijanci pogosto ljudje, ki jim okus mesa preprosto ne prija, je odločitev za veganstvo običajno stvar načel.
Veganstvo med otroki
V Sloveniji je v zadnjem času vse več tudi otrok, ki se prehranjujejo izključno rastlinsko. Raziskave kažejo, da ena od 12 družin prehranjuje svojega otroka izključno vegansko. Največkrat otroke in mladostnike v tovrsten način življenja vpeljejo prav starši. Facebook stran Sovica – združenje staršev veganskih in vegetarijanskih otrok ima do danes že 1300 članov, številni od staršev so tudi ustvarjalci različnih blogov in kuharskih knjig. Ena izmed takšnih je tudi Suzana Rizani Ropoša, ki ustvarja pod imenom Vegizaver – mamina veganska šolska kuhalnica v akciji. Med glavnimi razlogi, zakaj se njena družina prehranjuje izključno rastlinsko je boljše počutje in etika. »Za nas je veganska prehrana boljša od tradicionalne iz več vidikov. Prvi je vsekakor zdravje in boljše počutje, drugi pa etika oz. dejstvo, da z našim načinom prehranjevanja in življenja, pripomoremo k boljšemu življenju sebi in vsem ostalim. Dejstvo je namreč, da je živinoreja največji onesnaževalec okolja, o tem kako ravnajo z živalmi, namenjenimi prehrani, pa je tako ali tako pod nivojem saj si takšnega ravnanja nobeno živo bitje ne zasluži.«
Vegizavri smo se odločili stavkati, ker so stavke itak popularne 🙃. Torej, stavkamo proti zimi ❄ in zahtevamo direktno pomlad 🌳 če ne že kar poletje 🌴!Povedano drugače, zakaj bi sipali sol samo po cestah, če lahko sol posipamo po rani, spominu na toplo poletje ☀. Suffer mode activated 😜Današnje kosilo v ritmu sirtakija in patnje #vegangyros v vsej svoji veličastni dobroti ☀Le kaj nam je tega treba bilo .. 😝☀☀☀☀☀☀☀☀☀☀☀☀
Objavil/a VEGIZAVER – mamina veganska šolska kuhalnica v akciji dne 4. marec 2018
Vir: Facebook Vegizaver
Na drugi strani pa večina stroke opozarja, da veganska prehrana ni primerna za malčke. Mnenja se krešejo zlasti glede nekaterih hranil, na primer vitamina B 12 in beljakovin, ki jih je z rastlinsko hrano težje zagotoviti. Kot je opozorila tudi Tatjana Pavlin, dr. med., v.d. predstojnica pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, smernice prehranjevanja odsvetujejo vegetarijansko prehrano pri otrocih, vegansko ali pa makrobiotično pa največkrat prepovejo. Medicinska stroka v Sloveniji meni, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah, še posebno v obdobju odraščanja.
V Sloveniji so bili zdravniki leta 2011 priča smrti 10-mesečnega otroka iz okolice Mirne Peči na Dolenjskem, ki sta ga starša prehranjevala izključno vegansko. Spomnimo, obtožena starša deklice sta zase izbrala veganstvo in življenje brez zdravnikov, kar sta vsilila tudi otroku, ki na ta način ni imel izbire. V Italiji je tamkajšnji parlament leta 2016 celo obravnaval predlog, po katerem staršem, ki otroke, mlajše od 16 let, silijo v vegansko prehrano, grozi zapor do enega leta.
Pavlinova poudarja, da ne poskuša presojati pravic in napak veganske prehrane za majhne otroke, vendar mora biti vsak starš, ki želi otroka vzgojiti kot vegana, zelo dobro obveščen. »Posledica nepravilne ali pomanjkljive prehrane so pomanjkanje vitaminov, mineralov, beljakovin in energije, kar vse vodi v motnjo rasti, tudi intelektualnega razvoja in k slabši odpornosti organizma, vpliva pa tudi na možnosti za razvoj posameznih bolezni v odrasli dobi,« še dodaja Pavlinova. Z blažjimi primeri, kjer način prehranjevanja škoduje otroku, se zdravniki srečujejo pogosto, a v večini primerov pomaga pogovor s starši. Če starši vseeno vztrajajo pri svojih odločitvah glede prehrane, se v bolnišnici povežejo še z otrokovim pediatrom in socialno službo, v primerih, kjer način prehranjevanja ogroža življenje otroka, pa primer predajo organom pregona.
Prehranjevanje odločitev posameznika
A kljub nasvetom stroke, ostaja prehrana stvar posameznika, s čimer se strinja tudi Rizani Ropoševa. »Sem mnenja, da so vsi starši enako odgovorni za prehrano svojih otrok. Če se starš odloči za vegansko prehrano mora poskrbeti, da bo polnovredna, prav tako starš, ki bo otroka vzgajal v vsejeda, le da bi ta starš moral biti previden pri vnosu hrane, ki je obremenjena s hormoni, antibiotiki in cepivi in vnos te hrane omejiti.« Vsaka prehrana je lahko tvegana, veganstvo pa pri temu ni izjema.
