Iz blokovskega naselja do druge nominacije za zlato nogometno

Nad nogometom ga je navdušil oče. Ko je bil star deset let ga je opazil trener Olimpije. Ko je bil star štirinajst let je bil že del članske ekipe. Na treninge Olimpije, ki je takrat trenirala v Mengšu, se je vsak dan s kolesom vozil iz Škofje Loke. Izpustil in zamudil ni niti enega. Slovenski nogometni reprezetančni vratar in trenutni član španskega Atletica iz Madrida Jan Oblak je ponovno na prestižnem seznamu tridesetih nominirancev za zlato nogometno žogo.

V skromni družini Oblak iz blokovskega naselja na Trati pri Škofji Loki denarja ni bilo veliko, a ljubezni in spoštovanja, tako je še danes, ni manjkalo. Vratarska usoda mu je bila položena tako rekoč v zibeljko. Vratar je bil namreč tudi njegov oče Matjaž, danes prevoznik kruha, ki je bil v sezoni 1991/92 rezervni čuvaj mreže takratnega prvoligaša Medvode. Da je postal športnik, ni presenečenje. Njegovi najbližji imajo šport v krvi, tri leta starejša sestra je košarkarska članska reprezentantka.

Janov talent so prepoznali na eni izmed tekem očeta
Mali Jan se je za žogo začel poditi že pri šestih letih v domačem Lončanu, velik del otroštva pa je preživel prav z očetom na zelenici. Danes se petindvajsetletni vratarski as spominja, da je očeta med treningi za golom poskušal »posnemati« in se pred gol »metati tako kot on.« Pri desetih letih ga je na eni izmed tekem očeta, kjer sta se med polčasom na praznem igrišču v vlogi golmana in strelca preiskusila s sestro Tejo, opazil takratni trener vratarjev pri stari Olimpiji Zoran Matović in ga povabil na trening za Bežigrad. Ravno v obdobju, ko je prejšnja Olimpija klavrno propadla, je prišel v klub in začel uresničevati svoje sanje. K članski ekipi, ta se je takrat iz pete lige prebijala nazaj med slovensko nogometno elito, so ga priključili, ko je štel le štirinajst let.

Nekateri so se mu posmehovali, on je bil tiho in napredoval
Ko je začel trenirati s starejšimi, je bil še otrok. Nekateri so se mu smejali, a Oblak je bil tiho in se posvečal le lastnemu napredku.Veteran Olimpije in takratni trener vratarjev Robert Volk se ga spominja kot nekaj posebnega. Takoj je prepoznal velik talent in ga potisnil v ospredje. Pri Olimpiji so zato pohiteli in z njim januarja leta 2009, ob prehodu iz tretje v drugo ligo, podpisali profesionalno pogodbo. V prvi ligi leta 2009 je, star le šestnajst let, debitiral pri zmagi na prvenstvenem derbiju v Novi Gorici z 2:1. V vratih Olimpije je nedvomno blestel in zbral kar 33 prvenstvenih nastopov. Novica o slovenski vratarski senzaciji je v tistem času obkrožila Evropo.

Začetki v tujini so bili težki, a kmalu je bilo jasno, da odhaja v Madrid
Domači in tuji mediji so ga selili enkrat v Anglijo, drugič v Španijo, na koncu je kot sedemnajstleten mladenič pristal na Portugalskem. Junija 2010 je za 1,7 milijona evrov, kar je še danes najvišja odškodnina, ki so jo za igralca dobili Ljubljančani, prestopil k velikanu tamkajšnjega nogometa, Benfici. V prvi sezoni na tujem so ga Lizbončani sprva posodili v manjši portugalski klub Beira Mar, drugo sezono v Olhanense. Tudi tam ni uspel dobiti prave priložnosti – nastopil ni namreč niti enkrat. V sezoni 2012/13, tokrat kot prvi vratar, je začel pri Rio Aveju. Majhnemu portugalskemu klubu je z odličnimi obrambami pomagal do presenetljivo visoke uvrstitve v domačem prvenstvu in polfinala ligaškega pokala. Naslednja sezona je bila prelomna. Z Oblakom na čelu je Benfica osvojila naslov državnega prvaka, na katerega je čakala dolga štiri leta. V nekaj mesecih je postal vratar, o katerem so govorili povsod po svetu. Da na Portugalskem ni imel konkurence, potrjuje tudi priznanje, ki ga je dobil ob koncu sezone – izbrali so ga za najboljšega vratarja. O prihodnosti je takrat modro molčal, a junija je postalo jasno, da je vse bližje selitvi v špansko prestolnico. Atletico Madrid je postal klub, pri katerem je začel razvijati večkrat dokazan nogometni talent. Na podpis pogodbe je prišel z zasebnim letalom, a kljub glamurju v igri milijonov, je ostal skromen in preprost mladenič z mislimi pri najbližjih.

Najstniški vzornik Casillias, danes konkurira Ronaldu, Modriću in Messiju
Oblak je postal najdražji slovenski nogometaš vseh časov in peti najdražji vratar v zgodovini. A vse se je začelo z očetom in idolom. Oblakov vzornik v najstniških letih je bil Iker Casillias. Tako zaradi dejstva, da je kot 18-letnik leta 2000 v vratih madridskega Reala osvojil Ligo prvakov kot tudi zaradi njegove ne tako izrazite višine. Casillias v višino meri le 185 cm, Oblak tri centimetre več. Kljub temu, da z obrambami v obup spravlja največje zvezdnike svetovnega nogometa, se Oblak v mislih najraje vrača na igrišče v Puštalu na desnem bregu Poljanske Sore, kjer je naredil prve nogometne korake. Lansko leto je Oblak končal na 26. mestu, letošni glavni kandidati za prestižno zlato nogometno žogo naj bi bili Luka Modrić, Christiano Ronaldo, Lionel Messi in Mohamed Salah. A počakati bo treba do podelitve, ki bo 3. decembra.