Preko Facebooka najhitreje do sobe v javnih študentskih domovih

Ena izmed asociacij študentskega življenja je zagotovo bivanje v študentskih domovih, ki so znani po tem, da so vir zabave in priprave na samostojno odraslo življenje, ki sledi po študiju. Čeprav so vsi stanovalci študentskih domov polnoletni, vseeno veljajo določena pravila glede glasnosti in omejenosti obiskov prenočevalcev, vendar so slednja slabo kontrolirana, česar se stanovalci domov dobro zavedajo. Vsak stanovalec doma lahko na mesec prejme tri obiske, ki jim je dovoljeno prespati. Prenočevalca je stanovalec dolžan preko spletne strani študentskih domov prijaviti, na položnici pa se mu vsaka nočitev zaračuna za simbolno ceno, in sicer en evro. V nasprotnem primeru, da prenočevalca študent ne prijavi, lahko izgubi svoje mesto v domu. Pa vendar so nekateri neustrašni in ne samo, da ne prijavijo prenočevalca ampak svoje sobe tudi oddajajo. Seveda na črno. In zakaj nekdo, ki sobo prejme po legalni poti, v kateri lahko prebiva za nizko ceno, in sicer približno 80€ mesečno, le-to oddaja? Komu oddaja sobo? Jo oddaja študentom, absolventom, mogoče mladim zaposlenim? Kakšna je cena takšne sobe? Odgovore na vprašanja so nam podale osebe, ki so del te zgodbe.

Dejstvo je, da so družbena omrežja del naših življenj na vseh področjih. Tako imajo tudi vsi javni študentski domovi svojo skupino na Faceeboku, kjer stanovalci domov izvedo potrebne informacije domskega življenja, kot je razpored dežurstev, razpoložljivost pralnih strojev, domske zabave, izposoja stvari in pa tudi oddaja in iskanje odločb za bivanje na črno: »Oddajam žensko odločbo,« ali »Iščem odločbo« so objave, ki so stalnica na straneh skupin študentskih domov. In kakšen je odziv? Sogovorniki, ki so tovrstno sobo oddali oziroma sprejeli, pravijo, da težav niso imeli. Poglejmo si njihove izkušnje.

Markova zgodba

Mark je študent tretjega letnika Pedagoške fakultete, ki je nameraval letošnje študijsko leto pavzirati in delati v domačem kraju, zato si ni pravočasno podaljšal študentskega doma na Kardeljevi ploščadi, kjer je stanoval od prvega letnika dalje. Spominja se, da je v prvem letniku čakal dva meseca, da je dobil ležišče, slednje pomeni, da sobe do konca novembra ni imel in se je na študij v Ljubljano dnevno vozil iz Dolenjske. Za sobo na črno pa je čakal le en mesec, kar je pol manj. Sobo mu je oddala absolventka iz Kopra, ki sobe letos ne potrebuje, saj stanuje doma, kjer opravlja tudi študentsko delo. Odločila se je za oddajo sobe, saj se boji, da v prihodnjem letu ne bi pravočasno dobila sobe, če pa sobo oddaja jo ima še vedno zagotovljeno za naslednje leto, poleg tega pa še nekaj zasluži. Mark ji je za čas bivanja plačuje 150€ mesečno, pripravljen pa je bil dati tudi 200€. Na vprašanje zakaj si ni poiskal sobe v stanovanju, glede na ceno, ki jo je pripravljen plačati, pa je odgovoril, da je življenje v domu zabavno, poleg tega pa ima fakulteto pred vrati – dobesedno.

Po uradni poti, torej z oddajo prošnje prejmeš sobo vedno tako, da bo tvoj sostanovalec oziroma sostanovalka v isti sobi, oseba tvojega spola, razen če izrecno ne zaprosiš za vselitev s partnerjem ali prijateljem. Ker pa je Marku sobo oddala absolventka, je sedaj tudi sam v sobi s punco, ki je prej ni niti poznal, pa vendar slednje to ne moti. Povedal nam je, da je sicer na začetku bilo malce neprijetno, vendar sta se privadila. Vsi stanovalci apartmaja so obveščeni o Markovem bivanju na črno in dejanja ne mislijo prijaviti. O kaznih inšpekcije pa se pravzaprav ni točno pozanimal: »Govori se, da je kazen za osebo, ki sprejme sobo oziroma ga inšpekcija najde v sobi le 20€, za najemodajalca pa kazni oziroma sankcij ni. No, vsaj tako se govori,« je smeje povedal Mark.

Anina zgodba

Ana je študentka zdravstvene fakultete, ki je za pol leta odšla na izmenjavo. Čeprav uprava študentskih domov omogoča zamrznitev sobe v času študijskih izmenjav, se je Ana v izogib upravljanju s papirji odločila, da bo sobo v študentskem domu v Mestnem logu za ta čas oddala. Ravno tako, kot ostali sogovorci je tudi sama napisala oglas, da oddaja žensko odločbo preko Facebook skupine. Odziv prvega dekleta, ki ji je tudi sobo oddalo, je prejela v roku slabe pol ure.  Nato pa je objavo izbrisala, da je ne bi kdo zatožil. Oseba, ki je sprejela sobo, je mlada zaposlena, ki je v letošnjem letu zaključila s študijem in se zaposlila. Ker sobo v študentskem domu na črno lahko dobi precej ceneje kot sobo v stanovanju oziroma pri zasebniku, se je odločila, da bo izbrala to pot in v tem letu varčevala za stanovanje v katerega se namerava preseliti.  Ani plačuje toliko, da ji pokrije strošek položnice plus simbolih 10€ mesečno več.

Kajina zgodba

Kaja se je odločila, da bo poskusila samostojno življenje s fantom v svojem stanovanju, vendar ker so stroški le-tega veliki, bo oddajala sobo v študentskem domu, ki je ne potrebuje več, pripada pa ji še vedno, saj je odločbo podaljšala. Poleg zaslužka jo na sobo veže tudi strah pred tem, da se s stanovanjem ne izide. Objavo, da oddaja sobo, je napisala na Facebook skupino doma in v roku ene ure prejela deset prošenj, nato je objavo izbrisala. Sobo je oddala absolventki, pravi, da je njo izbrala zaradi dobrega občutka, ki ga je dobila preko Facebook pogovora z njo. Sobo oddaja za 120€, kar ji prinese čistega dobička 40€ mesečno.  Z absolventko se je dobila na kavi, kjer sta se pogovorili,  tako pa se je Kaja tudi prepričala, da je oseba v redu. Plačuje ji vsakega petnajstega v mesecu, glede inšpekcije pa pravi: »Inšpekcije se ne bojim, saj so stanovalci obveščeni in me ne bodo prijavili, obveščena pa je tudi predsednica doma, ki me bo v primeru inšpekcije obvestila,« pravi Kaja.
Pri preveritvi dveh predsednikov  domov na Kardeljevi ploščadi, pa smo prejeli odgovor, da niso predhodno obveščeni o prihodu inšpekcije. Predsednik doma C  na Kardeljevi ploščadi Miran Mihalič, je dejal, da v zadnjem študijskem letu 2017/2018 od kar je sam predsednik, inšpekcije ni bilo. Po njegovih informacijah se je inšpekcija v predhodnih letih izvajala približno enkrat na dve leti.  Inšpekcija nadzor izvede tako, da naključno izbere nekaj sob in preveri osebe z zahtevo po osebnem dokumentu, da lahko preverijo odločbe oziroma vpis v sistem. Po besedah Mihaliča je moral biti predsednik oziroma predsednica doma prisoten pri izvedbi kontrole, sedaj pa tega ni več.

Upravičenci domov

Študentski dom pripada študentom prve, druge in tretje stopnje študija, ki izpolnjujejo pogoje do subvencioniranega bivanja, študentskim družinam in mladim zaposlenim študentom podiplomskega študija tretje stopnjuje s statusom mladega raziskovalca, študentom tretje stopnje, ki nimajo slovenskega državljanstva prejemajo pa državno štipendijo, gostujočim visokošolski profesorjem in visokošolskim sodelavcem ter gostujočim raziskovalcem.

V skladu s pravilnikom lahko zavod izseli osebo, za katero ugotovi, da nima pravne podlage za bivanje. Slednje pomeni, da denarne kazni ni. Medtem, ko v pravilniku piše, da oseba, ki je v študentskem domu in se želi samo preseliti v drugi dom, oziroma sobo, kar je dovoljeno in legalno, mora po splošnem ceniku plačati stroške selitve. Stanovalcev, ki prenočevalca ne prijavi pa je dolžan poravnati kazen v skladu s pravilnikom.

V letošnjem študijskem letu 2018/2019 je razpisanih 6836 ležišč, od tega je 2115 ležišč predpisanih za sprejem novih stanovalcev, ostala mesta so razpisana za podaljšanje domov. Po analizi podatkov 2017/2018 pa je bilo vseh študentov v skupnem seštevku prve, druge in tretje stopnje 38, 615. Pomanjkanje ležišč oriše drug problem, kar pa ne izbriše dejstva, da nekateri ostanejo brez ležišč v javnih študentskih domovih zaradi oddajanja sob na črno in slabega inšpekcijskega nadzora, česar se študenti vse bolj zavedajo.

Nove poti trgovanja z odločbami

Medtem, ko so še nekaj let nazaj viseli oglasi po študentskih domovih o oddajanju odločb, ki so jih študenti obesili, danes le-teh ne zasledimo več, saj je razpon družbenih omrežij in posledično Facebook strani tako napredoval, da je najhitrejša pot do nove odločbe oziroma oddaje slednje kar z objavo na spletu. Vsi sogovorniki s katerimi smo se pogovarjali, so dejali, da odločbe po njihovih izkušnjah in izkušnjah kolegov ni težko dobiti, sploh tekom študijskega leta. Strahu pred inšpekcijo ni izpostavil noben sogovorec, saj lahko v najslabšem primeru torej, da ugotovijo oddajanje odločbe na črno in izgubijo sobo, slednjo po hitrem postopku sami spet dobijo po drugi poti, in sicer z novo objavo na Facebook strani doma v katerem stanujejo.