”ČE ZADEVO PRIMERJAM Z LIKOVNO UMETNOSTJO – NE GRE ZA TO, KAKO BOŠ ANALIZIRAL NEKO SLIKO, AMPAK ZA TO, KAJ BOŠ DOŽIVEL, KO JO GLEDAŠ. JEBEŠ ANALIZO.”

Dario, Matej in Luka, bolje poznani pod scenskimi imeni Dacho, Tunja in Levanael so kamniški mladeniči, ki so kot skupina Matter s pesmijo Meduze leta 2015 prodrli na slovensko glasbeno sceno in jo dodobra pretresli. Trenutno je v teku urejanje zadnjih detajlov pred izidom njihovega tretjega albuma, ki ga bojo predstavili 14. decembra v Kinu Šiška, zaradi česar so fantje zelo zaposleni in jih je težko zbrati ob istem času na istem mestu.Na vprašanja nam je v imenu cele skupine odgovoril Luka.

Zaradi česa ste v tem času tako zasedeni, razen dejstva, da ste pred izidom novega albuma?

Prejšnji teden je bila premiera neke gledališke predstave, za katero sva z Dariem delala glasbo, imeli smo ogromno vaj. Med drugim tudi vrtiva glasbo v klubih. Veliko je nekih stvari. Vmes poskušamo komunicirati še z oblikovalcem za album, s stilistko, treba je pripravljati dokumente za medije, ogromno nekih detajlov, ki dajo takemu projektu boljši okus.

Kakšen je odziv Kamničanov na Matter?
Velik, Kamničani so zakon. Septembra smo imeli tam koncert in je bilo izjemno. Všeč jim je, da smo Kamničani, ki nam je nekaj uspelo. Zelo so ponosni, saj se je tam začela Matter zgodba. Vsi trije smo živeli v Kamniku, ki je majhno, lokalno okolje, kjer je res malo ljudi s katerimi si deliš interese.

Kako ste prišli do svojih scenskih imen?
Odkar se spomnim je bil Dario Dacho, Tunja je Matejev priimek, jaz sem se pa moral nečesa spomniti za DJ-a in tako sem prišel do Levanaela.

Kako se je začel vaš prodor na slovensko glasbeno sceno?

Že prej smo delali neke ‘old school’ pesmi, ker smo hoteli sestaviti album, ampak se je s tem zelo zavlačevalo. Potem smo z Dariem in Matejem vmes začeli delati neke pesmi, recimo Sofia, ki smo jih dali na Souncloud. Potem je moj prijatelj Gregij, ki dela na radiu rekel, naj mu pošljem pesmi, da jih vključi v program. To so na radiu slišali glasbeni uredniki in Jaka Špiler, ki je pripravljal festival TRESK. Vprašal nas je, če bi nastopali na tem festivalu in mi smo bili precej presenečeni, saj nismo imeli ničesar še zares vzpostavljenega, kako bi torej lahko nastopali. Rekel je, da potrebujemo časovno omejitev, drugače se ne bomo nikoli lotili. Mislili smo si zakaj pa ne, dajmo poskusiti. In se je kar prijelo.

Pred tem dogodkom ste si precej na hitro izmislili tudi ime za skupino.
Pri tem nam je pomagal prijatelj Fejzo, ki je oblikoval plakat za festival TRESK. Prej sva z Dariem imela Old things na Soundcloudu, ker sva zraven delala še elektronsko glasbo in nisva hotela imeti tega imena še za našo skupino. Tri dni pred dogodkom je moral oddati plakat in prosili smo ga, da nam pomaga, saj bi radi imeli ime, ki ničesar ne izključuje. Besede so zelo močne in ko daš neko besedo, se takoj naredi določena polarizacija. Katera je beseda, ki zajema vse? Ja seveda, Matter – materija.


Če se spomnimo začetka, ko ste bili predskupina Gramatika, ko ste nosili krzna,srajce s posebnimi vzorci, zlate verige okoli vratu… Zakaj tega po navadi ni na drugih koncertih?

Odvisno je od dneva in počutja. Nikoli nismo strateško gledali na to kaj oblečemo. Oblečemo tisto, v čemer se dobro počutimo tisti dan. Naši stili se spreminjajo. Jaz recimo še vedno velikokrat nosim te srajce, ampak en koncert je tako, naslednji koncert drugače. Ampak se strinjam, meni je tudi všeč ta zgodnji Versace stil iz devetdesetih. Vedno smo bili malo bolj čudaški. Ljudje nas gledajo češ kaj si mislimo, ampak tako pač je. Meni se ne zdi, da je to, kako sem oblečen nekaj ekstra. Zdi se mi, da bi se vsak moral bolj izražati skozi to kaj ima oblečeno.

Glede na to, da vi ustvarjate glasbo in ne pišete besedil, znate vseeno pesmi na pamet?
Kdaj še celo bolje kot Matej in Dario. Ko recimo onadva posnameta vokale, gresta lahko domov. Jaz se pa moram s tistimi vokali potem ukvarjati in jih še dolgo in velikokrat poslušati.

Kako izgleda ustvarjanje pesmi, najprej vi napišete podlago in potem onadva sestavita vokale ali morda obratno?

Kdaj poteka čisto ločeno. Onadva pišeta doma na nek čisto drug bit, potem se dobimo, pokažem jima na čem sem delal in včasih ugotovita, da besedilo celo bolj paše k temu bitu. Zgodi se. Kdaj pa se dobimo in začnemo iz nič delati bit in vokale zraven. Tako se je zgodilo recimo pri Sinovi moje madre, ki smo ga naredili praktično v enem dnevu. Včasih želiš slediti neki svoji viziji, dostikrat pa začneš delati in vidiš kam te pripelje.

Zakaj se vi ne preizkusite na vokalih?

Nisem jaz za to. Dario in Matej sta bolj spretna z besedami. Saj znam kaj povedati, ampak ni to to. Meni nekako bolj sede racionalno, da se zatopim v programe in se jih učim uporabljati.

Ima kdo od vas glasbeno izobrazbo ali igra kakšen inštrument?

Ne. Jaz sem se učil preko tega, ko sta Dario in kolega mogoče kakšno leto pred mano delala glasbo in sem se veliko učil od njiju, potem tudi preko različnih posnetkov na spletu. Izobražujem se vsak dan, vedno se naučim kaj novega, odvisno pa kaj potrebujem v tistem trenutku. Verjetno bi drugače delali glasbo, če bi imeli izobrazbo v tej smeri, ampak se mi to sploh ne zdi izrazito negativna stvar. Včasih si pa seveda želim, da bi znal stvari, ki jih znajo recimo neki pianisti. Včasih bi prišlo zelo prav, da bi lahko odigral neke zelo kompleksne linije, ampak v večini primerov pa ne.

Se vam kdaj zgodi, da vas na ulici ustavi oboževalec in zaprosi za fotografijo ali avtogram?

Da, se je zgodilo kakšnih trikrat, ampak to ni prav pogost pojav.
Po eni strani mi je simpatično, po drugi strani mi je pa malce neprijetno, ker ne glede na to, da smo neki glasbeniki, smo vseeno malo sramežljivi. Mislim, daima s tem več opravka Dario. Moja glava ni na jumbo plakatih za Gorske sanje (smeh).

Se z igralstvom ukvarja samo Dario?
Tudi Matej je nekaj igral, v bistvu je bil letos celo nominiran za vesno za stransko vlogo. Jaz pa ne vem, če bi se ravno ponudila priložnost, je ne bi zavrnil, ni pa, da bi si to zelo želel. V glasbi sem res suveren, res vem da je tisto, kar delam dobro. Ne mislim pretenciozno in egoistično, da dela kdo drug kar koli slabo, samo spreten sem in znajdem se.

Videi za vaše pesmi so izjemno inovativni. Si scenarij zamislite sami?
Po navadi si želimo skupaj s tistim, ki snema oziroma režira video, zgraditi skupno zgodbo. Ali damo idejo mi in jo on dopolni ali pa da idejo on in potem mi zraven dodamo svoje elemente. Trudimo se, da je kostum vedno nekako stvar nas samih. Nekaj kar nam paše. Nikoli ne delamo stvari, ki jih ne bi radi delali.

Kateri izmed vaših videov vam je najljubši?
Lažje bi izbral pesem. Sinovi moje madre. Ker je nastal v nekem trenutku, neka čarovnija se je zgodila. Za videe je težko reči, ker mi je vsak po svoje pri srcu in se mi zdi, da bi naredil veliko krivico tistim, ki nam jih delajo, če bi enega favoriziral.

Kaj pa najljubši album?

Ta, ki bo zdaj izšel – Troglav. Prvi album bo poslušalcem vedno najboljši, zaradi tega ker takrat je bilo to nekaj svežega in nekaj čisto nepričakovanega. Potem se te ljudje malo navadijo in jih je tudi težko presenetiti v taki meri kot si to storil s prvim albumom. Zdi se mi, da gremo z vsakim albumom malo naprej, na nek način rastemo. Troglav je že zelo strukturiran in mogoče ni več toliko na dinamičen kot prvi, ampak ima tak lep ‘flow’, ki pelje od začetka do konca.

Koliko časa ste snemali tretji album?

Narejen je bil že zelo zgodaj. Polovico ga je bila narejenega do takrat, ko smo izdali drugi album Mrk. Kar je bila z naše strani majhna napaka, ker Mrka mogoče nismo tako dobro doživeli kot bi ga drugače. Letos smo se odločili, da te napake ne ponovimo in dokler ne bomo izdali Troglava, ne delamo novih pesmi, ravno s tega vidika. Lansko leto smo izdajali album, ki je sicer zelo dober, ampak imeli smo že 9 novih pesmi, ki so nas navduševale.

Kako se Troglav razlikuje od prejšnjih dveh albumov?

V smislu glasbe je bolj organski, nima toliko sintetičnih synthov, več je petja, več je efektov na vokalih. V čisto nekem ideološkem smislu se mi pa zdi, da se vsi trije albumi dopolnjujejo. Da je neka rdeča nit, ki poteka skozi vse albume.

Zakaj odločitev, da ga boste izdali v 3 EP-jih?

Vse je nekako narejeno na 3. To je naš tretji album, tretje leto, trije smo, vse je tako. To je en vidik. Drug vidik je pa, da album obsega 17 pesmi. Kar je za enega poslušalca zelo veliko. Bolje bo razumljen, če bo tedensko ven izhajalo po 5 ali 7 pesmi, ker bo lažje za poslušati. Lažje je poslušati 5 pesmi in se na njih fokusirati, kakor se usesti in poslušati 17 pesmi naenkrat.
Dali jih bomo na Bandcamp založbe, na iTunes, Deezer, Spotify. In na CD, ki se ga bo dalo kupiti 14. decembra v Kinu Šiška.

Kakšen pomen se skriva za imeni vaših albumov?

Amphibios v bistvu pomeni dvoživka, življenje v neki realnosti in v neki super nadrealnosti v smislu kot Batman, ki je čez dan normalen človek, ponoči pa je Batman. Ta dvojnost.
Pri Mrku je bilo tako, da za album nismo imeli imena. Potem smo preposlušali celo ploščo in je bil tak občutek, kot kadar se dela noč ali pa ko se dela dan. Takrat je najbolj primeren čas za poslušanje. Daje občutek napol temačnega prehoda v sončni vzhod in iz tega smo navezali mrk na raznorazne segmente. Mrk česarkoli. Ta krog in nalepka sta bistvo, da zamračiš nekaj. Na primer nekaj kar ti ni všeč pa čez prilepiš mrk.
Pri Troglavu se želimo v tem času, ko se vsi nekako sramujejo Slovenije in slovenstva, pokazati da s tem samo izgubljamo. Da v bistvu Slovenija, slovenski simboli in kultura predstavljajo, kar vsi skupaj definiramo. Če se jih bo del nas otepal, bodo drugi definirali kaj to pomeni. Mi si pa tega ne želimo in smo šli nekako na novi patriotizem, da si lahko napreden in razmišljaš sodobno, brez tega da zavračaš lokalno okolje in kulturo iz katere izhajaš.

Niste inovativni samo pri imenu skupine, imenih albumov in videih, navdušujoče so tudi naslovnice vaših plošč. Čigavo delo so?

Amphibios in Mrk je delala Nina Vrhovec iz studia Multipraktik, ki je delal tudi video za pesem 27 kometov. Z njimi je zelo dobro sodelovati, ker so profesionalci. Pri naših albumih smo jim v bistvu pustili proste roke. Za Amphibios so prišli do ideje, da bi združili obraze vseh treh. Tega si nisem sprva predstavljal, saj se mi je ideja zdela dobra, ampak sem mislil da bo šepalo pri izvedbi. Na koncu smo bili navdušeni. Za Mrk je bilo pa v bistvu tako, da smo hoteli mrk. Hoteli so zatemniti naslovnico Amphibiosa, ampak nam to ni bilo najbolj všeč. Potem smo prišli do enostavne ideje: je nek mrk identitete, najlažje je bilo to narediti, da je na sprednji strani ogledalo, čez pa črna pika, ki ti prekrije identiteto. Za Troglav pa sodelujemo z Emilom Kozoletom, ki poučuje na ALUO-ju, kot asistent. Všeč nam je kako se igra s samimi oblikami stvari, drugačen ‘vibe’ je kot pri Nini. On se igra s celostno podobo v smislu, da si nekako zapomniš, poskuša se poglobiti. V tem času, ko ljudje zažigajo zastave, se branijo nacionalnih simbolov, želimo pokazati, da se ne strinjamo s tem. Nacionalni simboli in kultura sta zelo pomembna faktorja in če se zavzemaš za te stvari, ne rabiš biti nek konservativec. On to razume na nek način kot novi patriotizem,  Zelo dobro je opravil svoje delo, predvsem ker se je igral z barvami rdeče bele in modre, ki so bile že prej barve zastave Jugoslavije, zdaj so barve Slovenije, potem pa je tu še simbol Triglava, ki je sicer malce prestrukturiran.

Povpraševanje po Amphibiosu je še zmeraj veliko, vendar se ga nikjer ne da dobiti. Zakaj je bila naklada tako majhna?

Ker se nam je zdelo to dovolj. Nismo vedeli, da bo prišlo do takega odziva in zdelo se nam je, da v današnjem času zelo malo ljudi kupuje CD-je, razen tistih, ki jim ga je vredno imeti kot nek spominek. CD-ja nihče ne posluša, saj večina za to uporablja Youtube ali pa v avtu USB. Zdelo se nam je, da CD kot medij ni toliko uporaben ampak smo ga želeli narediti bolj kot nek relikvij, del nas, ki ga imajo ljudje doma. Zdelo se nam je, da bo teh toliko kopij dovolj. Veliko ljudi še ni poznalo in poslušalo Matter, ko je Amphibios prišel ven in so zamudili to priložnost. Ko so nas spoznali, CD-jev ni bilo več in zdi se nam škoda, da ti ljudje ne bi imeli možnosti imeti tega CD-ja, če si ga želijo. V končni fazi je super imeti razprodan CD in da si ga ljudje še vedno želijo. Naredili bomo ponatis, le da bomo še malo počakali, ker sta drugi, predvsem pa tretji album zelo sveža.

Besedila z Mrka so izšla tudi v obliki knjige poezije, lahko to pričakujemo tudi za Troglav?

Ne, zdi se mi da je bila to enkratna zadeva. Brez veze mi zdi za vsak album to početi. Hoteli smo, da se naša glasba razume tudi kot moderna poezija ne samo glasba. V določenih krogih je bila zelo dobro sprejeta, verjamem pa, da veliko našega poslušalstva to ne zanima kot knjiga, ampak želijo čutiti energijo, ki jo mi predstavljamo. Zdelo se nam je super, da smo to naredili predvsem zaradi nas samih.

Na drugem albumu ste sodelovali recimo s Persons from Porlock, zakaj se na novem albumu niste odločili za kakšno sodelovanje?

Ni prišlo do tega. Tudi to s Porlocki se je zgodilo slučajno. Spoznali smo se z njimi, njim je bilo zelo všeč, kar mi delamo, nam je bilo zelo všeč, kar oni delajo in smo naredili pesem skupaj. Iz šale je nastala dobra pesem, ki smo jo dali na album. Zdaj trenutno pa ni prišlo do nobenega takega sodelovanja, zdi pa se mi, da bomo v prihodnosti naredili nek projekt, kjer bo vsaka pesem sodelovanje z nekom drugim. Morda smo tudi zaradi tega ohranili neko ‘čistost’ na tem albumu.

Si kdaj predvajate svoje pesmi?

Tudi, ampak iz drugih vidikov kot drugi. Predvsem, ko pridejo iz obdelave želim preposlušati, če je vse dobro narejeno in tako kot mora biti. Seveda si kdaj na poti v trgovino predvajam na slušalkah, da vidim kako funkcionira.

Kaj pravite na Darievo izjavo: ”Če zadevo primerjam z likovno umetnostjo – ne gre za to, kako boš analiziral neko sliko, ampak za to, kaj boš doživel, ko jo gledaš. Jebeš analizo.”? Se to povezuje z vašo glasbo?

Ja. Naša glasba predvsem najbolje deluje, če jo poslušaš in se ji prepustiš, da pustiš toku svojih misli, da dela po svoje, da jo doživiš. Čim hočeš nekaj razčleniti in tehnično opredeliti, razmišljati kakšen ima pomen, je brez veze. Vedno raje vidimo, da nekdo doživi lastno interpretacijo skozi to, kot pa da hoče analizirati, kaj sta onadva s tem mislila. Tudi vsaka resnica ima več plasti, recimo jaz lahko nek del pesmi čisto drugače dojamem kot ga dojame kdo drug.