Verjetno se bi spodobilo, da začnemo “Janja je že kot majhen otrok rada plezala po omaricah, zato sta jo starša vpisala v loklani plezalni klub. Trener je prepoznal talent in bum, nova zvezda je rojena”. Vse lepo in prav, ampak ali mi, Slovenci vseznalci res dovolj spoštujemo plezanje kot šport, smo izkazali navdušenje in ponos ob vseh zmagah, ki jih je dosegla Janja Garnbret? Si predstavljate evforijo ob njenih dosežkih, če bi bila smučarka?

Seveda so nekateri športi bolj priljubljeni od ostalih, ker imajo daljšo tradicijo, so v nekaterih pogledih bolj atraktivni kot drugi, potem pridejo še nacionalni športniki, ki dvignejo nivo prepoznavnosti športa s svojimi dosežki in potem se začne oblikovanje kulture in novih prvržencev itd. Ampak plezanje pa je nekako vedno bilo prisotno, nekje v ozadju, in zdaj ko Garnbretova osvajal medalje in kolajne … Hja, mogoče smo že slišali za Mino Markovič in Janjo, katere priimek je težko izgovoriti, verjetno pa še večina nima pojma, kaj točno pomeni in kako izgleda športno plezanje.

Janja Garnbret se je res že kot mlada se začela ukvarjati s plezanjem. Njen talent se je hitro pokazal in pri 17-letih za Slovenijo osvojila šele drugo zlato kolanjo na članskih svetovnih prvenstvih v plezanju. Pred tem je večkrat postala državna prvakinja, evropska prvakinja v težavnosti in balvanih, osvaja medalje skoraj da na vsakem plezalnem prvenstvu, nepozaben nastop v Innsbrucku itd. Tudi v Kranju prejšnji mesec se je povzpela na drugo mesto in je trenutno vodilna in najboljša plezalka na svetu. Ima pa komaj 19 let.

Janja je letos poleg plezanja opravljala tudi zaključni “zrelostni” izpit – maturo, trenirala do 6x tedensko in našla čas tudi za ljubezen s prav tako odličnim, mladim in obetavnim plezalcev Domnom Škoficem. Zaljubljenca sta že napovedala skupne načrte za prihodnost, čeprav oba še nista prekoračila drugega desetletja njunega življenja.

Svetovno prvenstvo v Kranju je dober pokazatelj, kakšno je trenutno razmerje Slovencev do plezanja. Zamislite si, da je poteka Zlata lisica, prav tako tukaj pri nas v Sloveniji. Mediji bi o tem poročali že kakšna dva meseca prej, karte bi bile razprodane že kakšen mesec prej. Da ne omenimo, da se cena kart vrti okrog 50 evrov in več. In pride raja ljudi. Prizorišče je polno, ljudje vzamejo dopuste, pridejo na ogled tekem, spodbujajo Ilko, Tino… In koliko od vas je vedelo, da je 29. in 30. septembra potekalo svetovno prvenstvo v plezanju v Kranju? Za ogled tekme moške in ženske kategorije si za kvalifikacije moral odšteti 10 eur, za finale 15 evrov. V ženski polfinale se je uvrstilo kar 6 slovenskih tekmovalk, z Janjo in Mino na čelu, ki sta si priborili tudi finale. Kvalifikacije v petek so komaj da napolnile osrednji prostor, finale pa je dodobra napolnil dvorano. Glede na dosežke, ki jih Slovenija dosega v tem športu, bi morala biti zunaj kolona in dvorana razprodana. Ampak ni bila ravno. Slovenci smo še vedno v nekih “športnih” okvirih in potrebujemo kar nekaj časa, da se začnemo zavedati, kaj se dogaja okrog nas.

Po napisanem, Slovenci, imamo vse elemente, zakaj bi lahko imeli kot narod radi ta šport:

  1. Dokaj jasna pravila igre (le številke si moramo še nekoliko pogledati, ker verjetno ne vemo, kako zares težka je smer 9, ki jo spleza Janja);
  2. Plezanje lahko gledamo po televiziji, v družbi… ni ga naporno za spremljati;
  3. Je veliko za debatirati – ali je plezalka postavila nogo tako, mogoče bi bilo lažje, če bi preprimila ali šla v drugačno pozicijo (torej, komentiranje in t. i. laično poznavalstvo športa, ki ga mi Slovenci obravnavamo kot strokovno podano mnenje “izkušnjare”);
  4. Veliko lepih mladih deklet in fantov;
  5. In poteka vse letne čase, tako da nam ni potrebno čakati več kot pol leta na novo tekmo.

Ne vidim razloga, zakaj torej plezanje ne bi postal naš naslednji “nacionalni” šport, sploh zdaj, ko nam zimski športi ne ravno prinašajo nekih zmag? In ker smo zadje čase zelo nezvesti našim športnikom, preskakujemo iz športa v šport, tam kjer je bolj verjetno, da bo dišalo po zmagi. Zato je sedaj glavna Janjina naloga in naloga vsem mladih Slovenskih plezalcev, ki osvajajo vrhove balvanov in sten, da naredijo ta šport tako priljubljen tudi v Sloveniji. Plezalci, najdite čim več dobrih sponzorjev, naredite dober PR, da vas bo družba opazila in začela govoriti o vas, mogoče tudi gledati. Ker si zaslužite.