PREKMURJE,Slovenija – Območje, ki meji na Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo,danes pripada Sloveniji, eni izmed držav nekdanje Jugoslavije. Nahaja se na najbolj severovzhodnem delu države, ki ima obliko kokoši. Od preostalega dela Slovenije Prekmurje loči reka Mura. Danes spada k manj razvitemu delu države.

Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko ter politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca 11.stoletja dalje.

Skoraj eno tisočletje je bilo Prekmurje pod tujo oblastjo, med drugim tudi pod Madžarsko, kar je vodilo do tega, da so tukaj živeli in danes še živijo tako Slovenci in Madžari. Ampak leta 1919 se je tukaj zgodila drastična sprememba. V času po prvi svetovni vojni, v centru prizadevanj za takratno preureditev povojnega sveta in v času emancipacije mnogih evropskih narodov, med njimi tudi slovenskega,kot nekoliko pozabljena mejna pokrajina madžarskega dela poražene Avstro-Ogrske, na pariški mirovni konferenci nenadoma znašlo v soju diplomatskih žarometov. Vrhovni svet konference, sestavljen iz predstavnikov antantnih sil Francije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Italije je dne 9. julija 1919 sprejel odločitev o priključitvi Prekmurja Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS).Jugoslovanska vojska je oblast na ozemlju Prekmurja prevzela 12.avgusta in jo pet dni pozneje, dne 17. avgusta leta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi, predala civilnemu upravitelju. Tako seje po dolgem času Prekmurje priključilo matični državi

Nazadnje in najdlje je bil ta del današnje Slovenije pod Madžarsko oblastjo. Madžarska, ena izmed današnjih članic Evropske Unije –priključila se je 1. maja 2007 – in nekdanja kraljevina, ki se nahaja v Srednji Evropi, meji na Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo,Slovaško, Ukrajino, Romunijo in Srbijo. Zaradi oblasti, ki jo je v preteklosti imela, je v Prekmurju pustila svoje sledi.

Kot razlaga zgodovinar Tibor Tomšič, ki uči na dvojezični šoli, so bili pred priključitvijo v Prekmurju živeči Madžari pripadniki večinskega naroda države.

„Po Trianonu so se znašli v položaju manjšine, kar je za njih pomenilo korenite spremembe,“ opozarja Tomšič.

Jasno je, da je za Slovence v Prekmurju ta dogodek nekaj posebnega, saj so se po dolgem času pod različnimi oblastmi, lahko priključili takratni Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev in pozneje po osamosvojitvi Slovenije bili del na novo nastale Republike Slovenija.Vsako leto se prireja proslava v čast temu dogodku. Naslednje leto, torej leta 2019, bo minilo sto let, odkar se je Prekmurje priključilo matični državi. V ta namen se prireja tudi slovesnost, ki se je bodo udeležili mnogi. V ta namen bo prav tako Nova Ljubljanska Banka (NLB) namenila posebne zbirateljske kovance – zlatnik, srebrnik in dvokovinski zbirateljski kovanec.

To je ena plat zgodbe, postavlja se vprašanje, kaj pa je z drugo platjo. V Prekmurju med Slovenci živijo in so živeli tudi Madžari, ki se s tem dnevom ne morejo identificirati, saj drugačen pogled na ta dogodek.

„Priključitev Prekmurja k Sloveniji je za Slovence v Prekmurju praznik, za Madžare pa žalosten dan, če gledamo iz perspektive 100-ih let,“ je glede praznika dejal Mihael Šooš, eden izmed svetnikov Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava (MSNSOL).

„Predstavniki naše narodne skupnosti nismo nikoli oporekali pravici Slovencev do tega praznika,“ je dodal Ferenc Horváth, predsednik MSNSOL in v nadaljevanju še dodal, da pa pripadniki madžarske skupnosti pričakujejo, da Slovenci sprejmejo njihovo stališče, da se slovesnosti ne udeležujejo, ker za njih to ni praznik.

Tako kot predstavniki narodne skupnosti, kot tudi posamezni člani imajo podobno mišljenje glede (ne)praznovanja priključitve Prekmurja k matici.

„Ker sem prekmurski Madžar, mi mogoče ta praznik pomeni nekaj drugega,kot Slovencem oziroma prekmurskim Slovencem,“ je zamišljeno dejal Peter, ki sicer živi na dvojezičnem območju in študira v Budimpešti.

NOVI UREDITVI SO SLEDILE DRASTIČNE SPREMEMBE

Po prvi svetovni vojni, po odločitvi, da se bo Prekmurje priključilo Kraljevini SHS, je na tem območju živelo kar 14 000 Madžarov.

„Spremembe so bile večplastne in so se odražale tako v javnem kot zasebnem življenju,“ opozarja Tomšič.

Ker je Avstro-Ogrska in posledično tudi Kraljevina Madžarska izgubila prvo svetovno vojno, in ker je zmagovalcem bilo v interes dati suverenost narodom brez države, je Madžarska izgubila dve tretjini svojega teritorija. Vendar so pri bile zanemarjene narodnostne meje.Tako se je več milijonov Madžarov odsekalo od matične države –Madžarske. Tako je v tem primeru 14.000 Madžarov pripadlo slovenskemu delu Kraljevini SHS.

Šooš poudarja, da je takratna priključitev za 28 – 29 naselij predstavljala pravo katastrofo, saj ljudje iz teh naselij niso govorili slovenskega jezika, kar pomeni, da so tako kmetje kot tudi uradniki govorili madžarsko. Opozarja na to, da še dan danes veliko starejših ljudi ne govori slovensko oziroma zelo slabo obvlada jezik.

Avstro-Ogrska oziroma njen sestavni del Kraljevina Madžarska zaradi svoje veličine obsojena na propad in je veliko narodov, v tem primeru Madžarov, ostalo zunaj svojih matičnih držav.

„Mislim,da tistih časih tem ljudem ni bilo vseeno,“ je pokomentiral študent.

„Menim pa, da po skoraj stotih letih, odkar so prekmurski Slovenci uradno priključeni matični državi, smo lahko tudi Madžari zadovoljni v Prekmurju,“ je prepričan Peter. V nadaljevanju je še dodal, da je lahko on in ostali Madžari tudi hvaležni temu, da jim država zagotavlja veliko vsega, posebej na dvojezičnih območjih, hkrati pa poudarja, da priključitev Prekmurja k Sloveniji ne praznuje, ker nima razloga za to.

Po priključitvi Prekmurja k matični državi so se zgodilo drastične spremembe. V madžarske šole so pripeljali slovenske učitelje,uradniška mesta so prevzeli nastavljeni ljudje iz komunistične stranke.

„Marsikdo se tudi ni vrnil iz takratne vojske, ker več niso čutili, da bi bili tukaj doma, ker so nas priključili drugi državi,“ je dejal Šooš. Horváth je v nadaljevanju pa meni, da ima vojna vedno zmagovalce in poražence, vendar v Prekmurju ni bilo družine, ki zaradi tega ne bi utrpela izgubo družinskega člana.

„Zame kot zgodovinarju je priključitev Prekmurja zgodovinsko dejstvo, ki ima svoje vzroke in posledice. Le-te so bile za nekoga pozitivne, za koga drugega negativne,“ je na koncu dejal Tomšič in svojo misel zaključil s prepričanjem, da ljudem v Prekmurju uspelo bolje kot kje drugje.