Ambiciozna pevka Saša Lešnjek že v mladih letih osvaja slovenske glasbene odre. Svojo pot je začela v glasbeni šoli Gvido, sprva kot pianistka in violinistka, kasneje pa se je odločila tudi za učenje petja. Njen napredek in talent se je pokazal zelo hitro – sodelovala je namreč pri številnih večjih glasbenih projektih, pohvali pa se lahko tudi z zlato plaketo, ki jo je prejela na mednarodnem glasbenem tekmovanju Temsig. Kot alternacija glavni igralki je nastopala v muzikalu Vesna, sedaj pa je prestopila na še višjo stopničko – v muzikalu Briljantina navdušuje v glavni ženski vlogi, Sandy. Pred kratkim je izdala svojo drugo avtorsko pesem Zaljubljena v ta svet, ki je nastala v sodelovanju s partnerjem Alexom Volaskom. Videospot pesmi je posnet v Gradcu, kjer obiskuje glasbeno akademijo, smer džez petje. Tam živi skupaj z Volaskom in psičko Bibo, po študiju pa se namerava vrniti v Slovenijo.

Ali ste utrujeni od vseh obveznosti, glede na to, da študirate v tujini in imate hkrati tudi različne projekte v Sloveniji?

Iskreno – ja, sem kar utrujena. Nekako še vedno čakam, da se bom navadila ritma, saj bo s časom sigurno postalo lažje. Najtežje je, če imam v Sloveniji nastop in se moram peljati dve uri sem, kjer sem eno uro, potem pa me čaka spet dve uri vožnje nazaj. Tak ritem te kar utrudi, ampak do sedaj na fakulteti še nismo imeli izpitov in mi to zaenkrat še uspeva.

Obiskovali ste Konservatorij za glasbo in balet, smer džez petje. Ali je izbrana smer zadovoljila vaša pričakovanja?

Ja. Pred srednjo šolo džeza nisem nikoli pela. Edini možni smeri na tej šoli sta bili klasično petje ali pa džez in zabavna glasba. Klasične glasbe si nisem želela peti, ker ni nikakor povezana s tem, kar me zanima. Džeza sem se zelo hitro navadila in mi je postal kar blizu, zato sem se odločila tudi za nadaljnji študij. Poda ti res dobre korenine v glasbenem svetu kar se tiče teorije in dela z glasom.

Ali bi na srednji šoli kaj spremenili ali posebej pohvalili?

Izredno sem hvaležna za profesorico Nado Žburk, saj se mi zdi, da mi je izkušnja z njo prinesla največ znanja. Ko sem bila v drugem letniku, se je na žalost upokojila, zato sem se potem šolala pri drugih profesorjih.

Zakaj ste se odločili za študij v tujini?

Ker tega študija v Sloveniji ni. Na naši Akademiji za glasbo in balet v Ljubljani lahko študiraš samo klasično petje, zato je bila zame edina možnost tujina. Če bi obstajala možnost študija džeza v Ljubljani, bi definitivno ostala tu, ker mi vsa ta vožnja res ne ugaja.

Kako poleg glasbe in študija porabite svoj čas?

Čim več časa poskušam nameniti svoji psički. V Gradcu imamo namreč zelo majhno stanovanje (20 m2), psička pa potrebuje veliko gibanja in mojega časa, saj je stara komaj pol leta. Čim večkrat jo poskušam peljati na sprehod, saj ji tega primanjkuje.

Za kakšen poklic bi se odločili, če ne bi peli?

Dobro vprašanje. Če sem iskrena – ne vem. Ko sem zaključevala osnovno šolo in sem razmišljala o srednji šoli, sem svoji mami rekla: »Kaj pa, če se ne bi nikamor vpisala, lahko bi pela v barih in tako služila denar?« (smeh). Mama je bila seveda proti. Razmišljala sem tudi, da bi se vpisala na Gimnazijo Jožeta Plečnika. Kot otrok me je poleg petja zanimalo poučevanje angleščine ali slovenščine. Takrat še nisem vedela, da konservatorij sploh obstaja in sem zelo hvaležna, da mi je to nekdo predstavil.

Kdo vas na glasbeni poti najbolj spodbuja?

Trenutno me najbolj spodbuja moj fant Alex. V veliko pomoč mi je tudi pri pisanju skladb, saj sva vse do zdaj napisala skupaj. V glasbenem svetu ima veliko kontaktov, medtem ko jaz prihajam iz družine, ki ni nikakor glasbeno usmerjena. Zato je dobro, da imam ob sebi nekoga, ki se spozna na glasbo in mi svetuje.

Kateri nastop vam je do sedaj predstavljal največji izziv?

Definitivno bi bila to premiera Briljantine v Gallusovi dvorani. Na dan premiere so me vsi spraševali, če sem nervozna, čeprav nisem bila, saj smo dolgo vadili. Že pred glavno premiero smo imeli v Žalcu dve pred-premieri, zato smo bili vajeni odra. Velik izziv je zame predstavljal nastop na Poletni noči, ker sem imela solo nastop in sem odpela celotno skladbo s simfoničnim orkestrom. V veliko čast mi je bilo stati na odru z Otom Pestnerjem, z Eldo Viler in z drugimi izvajalci, s katerimi sem odraščala.

Nastopali ste že na kar nekaj velikih odrih. Ali vas velikokrat spremlja trema?

Večjo tremo imam takrat, ko govorim in ne takrat, ko pojem. Najhujšo tremo sem imela pred intervjuji na televiziji, saj mi je srce močno razbijalo. V svoje pevske sposobnosti sem namreč bolj prepričana, kot pa v svoj govor. Strah me je vsakega vprašanja, saj se bojim, da bom ”bleknila” kaj neumnega, čeprav se mi zaenkrat na srečo to še ni zgodilo.

Kako pa sprejemate kritiko?

Spoznala sem že veliko ljudi, ki so glede petja na višji stopnji kakor jaz. Vedno sem jih prosila za njihovo mnenje in popravke, saj mi to lahko zelo pomaga v prihodnosti. Zaenkrat še nisem prejela neke grozne kritike, ki bi me potrla. Vedno je bil njihov odgovor konstruktiven in sem se iz tega veliko naučila. Ni nujno, da mnenja upoštevamo, pomembno pa je, da jih cenimo. Vsaka kritika je konec koncev dobra.

Kaj vas najbolj navdušuje pri muzikalih?

Na točki, ko imam v sebi veliko čustev in imam občutek, da mi bo vse skupaj ”bruhnilo ven”, začnem peti. Menim, da je to tudi bistvo muzikalov, ker s pesmijo še najlažje predstavimo svoja čustva. S pomočjo glasbe se lahko izrazimo na nekem čisto drugem nivoju in se s tem dotaknemo tudi drugih.

Kako je potekal razvoj Briljantine?

Najprej so razpisali javno avdicijo, na katero se je prijavilo približno 450 ljudi. Ločili so nas na plesno in na igralsko pevsko zasedbo. Izvedli so igralsko in nato še pevsko avdicijo, na vsaki pa so izbrali nekaj ljudi, tako da nas je na koncu ostalo okrog 100. Na začetku še nismo vedeli, kakšne vloge bomo imeli, ker si nas je režiser sprva le ogledoval. Proces izbiranja je bil rahlo nenavaden, in sicer smo se igrali različne igre, kot na primer med dvema ognjema. Tako je režiser videl, komu leži vloga vodje, kdo je takšen, da bolj sledi drugemu, kdo se ”skriva” v ozadju, kdo je bolj glasen in podobno. Na podlagi tega nam je dal vloge, ki pa so se tekom razvoja muzikala tudi zamenjale. Začeli smo s plesnimi vajami, ki smo jih imeli par mesecev. Tem so sledile igralske, plesne in pevske vaje hkrati, tako da smo vadili po cel dan, tudi med vikendi. V tednu premiere sem imela še maturo, vendar mi ni bilo težko. Sem pa vesela, da je to za mano.

Muzikal Briljantina

Koliko časa ste muzikal izpopolnjevali?

Pol leta, s tem da so vaje potekale vsak dan. Na začetku so po dve uri na dan potekale plesne vaje, potem pa se je vse povzpelo na več ur dnevno. Na koncu smo bili na vajah tudi od desetih zjutraj do desetih zvečer.

Za pripravo na muzikale je potrebno veliko vaje, zato morate z ekipo preživeti kar dosti časa. Kakšno je vzdušje med vami?

Vzdušje v ekipi je krasno. Ne morem reči, da se s kom, ki je trenutno v predstavi, ne bi razumela, seveda pa se z nekaterimi razumem bolje kot z drugimi. Z mojim soigralcem Luko Markusom sva zelo dobra prijatelja tudi v resničnem življenju, zato mi je z njim res dobro nastopati. Na odru uživam, saj se vedno nasmejimo kakšnim šalam, kar še dodatno krepi naše vezi.

Muzikal Briljantina vključuje veliko plesa in traja kar dolgo, zato je verjetno potrebna dobra kondicijska pripravljenost nastopajočih. Ste se težko navadili na tak tempo?

Na vajah sem bila sprva utrujena, a sem s sprotnim delom na vajah in tekom v prostem času pridobila na kondiciji. Tekom priprav smo vsi vse osvojili, če pa kdo naleti na kakršnekoli težave, si med seboj vedno pomagamo in svetujemo.

Ste imeli besedo pri tem, kakšno frizuro ali kostum boste imeli na predstavi?

Včasih bi si želela, da bi imela pri tem nekoliko več besede. Naša kostumografinja si je zamislila, da bi namesto mojega črnega kostuma oblekla nekaj drugega. Tako mi je naredila kostum, ki sem mu nasprotovala, vendar so vsi vztrajali, naj ga vsaj pomerim. Ko sem ga oblekla so uvideli, da mi res ne paše. Tako je šel naš asistent par dni pred premiero v trgovino in mi kupil obleko, ki sem jo kasneje imela na predstavi. Enkrat pa sem si v lase dala rože, katere sem slučajno zagledala na mizi. Ker mi je to pristajalo, sem izgled obdržala. Načeloma pa vsi nekako pripomoremo k našemu izgledu na predstavi z lastnimi idejami in če se režiserju določena stvar dopade, to tudi uporabimo.

Katera je vaša najljubša pesem v Briljantini?

Definitivno mi je najljubša Summer nights.

Kateri prizor v Briljantini vam je najbolj pri srcu?

Zadnji prizor, prvotno zaradi preobrata Sandy. V prizoru mi je všeč tudi glasba, še bolj pa sem navdušena nad odzivom ljudi, saj vsi kar žarijo. Krasno je, ker ljudje kar zaplešejo z nami in dobimo stoječe ovacije.

Ste se težko postavili v vlogo Sandy?

Ne, saj sva si s Sandy karakterno zelo blizu. Tako kot ona, tudi jaz ne hodim na zabave, ne pijem, ne kadim, obe sva naivni in tako naprej. Razlikujeva se le v tem, da je Sandy včasih temperamentna in burno odreagira – na primer Dannyja brcne v mednožje, česar ne bi jaz nikoli naredila.

Kako se vaša Sandy razlikuje od Sandy iz filma?

Razlikuje se predvsem po dejanjih v muzikalu. Zanimivo je to, da moram po scenariju v predstavi eno izmed soigralk podreti na tla in jo zlasati. Tega v filmu ne bi od Sandy nikoli pričakovala, ker je bolj mila. Eno od soigralk bi morala tekom predstave nekako brez razloga celo udariti, to pa smo kasneje na mojo željo izločili iz scenarija. Izid muzikala je leta 1973 v Združenih državah Amerike razburil javnost, ker so peli o občutljivih temah. Vse preveč kontroverzne prizore smo torej odstranili iz scenarija, ker je bila Briljantina na začetku namenjena starejšim od 12 let. Zdi se mi bolje, da smo odstranili grde besede in nakazovanje na spolnost, saj si lahko sedaj tudi mlajši ogledajo predstavo.

Kaj meni vaš partner o vajinem odnosu z glavnim moškim likom Dannyjem?

Z Alexom sva šla skupaj čez scenarij za avdicijo, v katerega je bila vključen tudi prizor v avto kinu. V tem prizoru je bilo največ poljubljanja in je bilo vse skupaj kar intenzivno. Naključno so nas poklicali – en fant ter ena punca, in smo morali to sceno odigrati. Ko je Alex bral scenarij in videl, kolikokrat nastopijo scene, kjer se bom morala poljubljati, me je vprašal: »Kaj, a se boš samo poljubljala?«. Sprva mu ni bilo čisto všeč. Ogledal si je tudi premiero, po koncu pa je mojemu soigralcu Luki (Dannyju) čestital in mu rekel, da je bilo veliko ”cmokanja”. Luka se ga od takrat malo boji (smeh). Vseeno razume, da je to sestavni del mojega poklica, kar mi veliko pomeni. Kljub temu mi je rekel, da si predstave ne želi ogledati znova.

Kateri muzikal je bil za vas večji izziv?

Vesna je bila moj prvi muzikal in je bilo zame vse novo in zato toliko bolj posebno. Ker je bil ta muzikal originalen, je bilo potrebno postaviti veliko stvari, pesmi pa so bile nove in smo se jih morali naučiti. Pri Briljantini mi je bilo vse skupaj malo lažje zaradi predhodnih izkušenj.

Muzikal Vesna

V katerem ste se počutili/se počutite bolje?  

Bolje se počutim v Briljantini, saj sem bila v Vesni ”vskok”. Nastopala sem le, če je glavna vloga zbolela, to pa se ni zgodilo nikoli. Na dobro voljo producenta sem nastopala kot Vesna le dvakrat, želela pa sem si nastopati več. Poleg tega smo se v Vesni nekako držali vsak zase, pri Briljantini pa smo kot ekipa zelo povezani.

V katerem muzikalu bi v prihodnosti še radi sodelovali?

Prvi mi pade na pamet Fantom iz opere, ki mi je bil od nekdaj zelo všeč, čeprav nisem operna pevka – a vse se da, če se hoče. Enkrat sem bila na predstavi Mamma Mie in je bilo odlično, zato bi mi bilo super nastopati tudi v tem muzikalu. Produkcijska ekipa je ista, kot pri Briljantini.

Kot glasovna igralka ste glas posojali v Studiu Ritem. Kakšne načrte imate na tem področju?

Glas bom posojala v originalnem Disneyjevem filmu Sneguljčica, ki bo preveden v slovenščino. Tega se zelo veselim, saj z užitkom sinhroniziram in imam rada Disneyjeve princeske.

Izdali ste skladbo Najino poletje, zdaj pa je zunaj že nova pesem. Iz kje ste črpali navdih za besedilo te skladbe?

Navdih za skladbo Zaljubljena v ta svet sem dobila ob hoji po Gradcu. Alex mi je poslal melodijo, ki mi je bila zelo všeč, potem pa je vse skupaj nastalo zelo hitro. Med hojo po parku sem dobila idejo, vzela beležko ter napisala besedilo za refren, nekaj časa pa je trajala še sestava kitic. Besedilo pesmi govori o tem, kako lepo je biti na svetu ter o zavedanju, da smo kljub negativnim stvarem, ki se nam dogajajo mi tisti, ki odločamo, kako bomo na to gledali.

Kaj vas na splošno spravi v stanje kreativne miselnosti?

To, da se usedem za klavir. Ko sem v družbi, sem le stežka kreativna, saj me obkroža veliko motenj. Ko pa sem doma za klavirjem, se poskušam čimbolj skoncentrirati in najti prostor za kreativnost v svojih mislih.

Kateri glasbeniki so vplivali na vas?

Zelo velik vpliv name je imela Amy Winehouse. Od majhnega mi je predstavljala nekaj božanskega, angelskega. Fascinira me to, kako je pripovedovala in interpretirala zgodbo. Še vedno jo zelo rada poslušam in v njenih pesmih vedno odkrijem nekaj novega. Zelo pa občudujem tudi Beyonce, še posebej zaradi njenega noro dobrega šova.

Če bi si lahko oder delili s komerkoli, kdo bi to bil?

Zadnjič sem imela to srečo, da sem nastopala z Eldo Viler na nekem privatnem dogodku. To je bila zame res krasna izkušnja, saj mi od nekdaj predstavlja veliko vzornico. Sem pa tudi velika oboževalka Vlada Kreslina, tako da se sodelovanja in po možnosti dueta z njim ne bi branila.

Kakšne so po vašem mnenju možnosti za uspeh na slovenski glasbeni sceni? Se je možno preživljati s petjem?

Samo od nastopanja se je pri nas težko preživljati, kot glasbenik pa je to definitivno možno, dober primer je moj fant. Poleg svojih nastopov in skladb piše in ustvarja skladbe tudi za druge glasbene izvajalce, aranžira veliko stvari in tudi on posoja glas za risanke. Za uspeh moraš biti zelo fleksibilen.