Avdio prispevek o podkastih.

Sogovornika: Anže Tomič in Matej Praprotnik

Avtorici: Žana Erznožnik in Ajda Kus

O podkastih

Tehnološko je podkast digitalna avdio datoteka, dostopna preko protokola RSS (Really Simple Syndication), ki v prevodu pomeni “res preprosto zlaganje” (Bottomley, 2015). Poleg razlike v tehnološki distribuciji se podkasti od radijskih oddaj razlikujejo predvsem po svobodnejši obliki in načinu nagovora, ki je bolj sproščen in oseben kot radijski nagovor (Tomič, osebni intervju, 2018, 16. november).

RSS 0.92, nova različica protokola RSS, je tehnološka zasnova, ki je omogočila razvoj podkastov in jo je zasnoval programer Dave Winer leta 2000. Leta 2004 je zasnoval aplikacijo iPodder, ki je omogočila samodejno prenašanje vsebin z interneta na iPod, prenosni predvajalnik avdio vsebin podjetja Apple. Tega leta je začel objavljati tudi prvo spletno oddajo Daily Source Code, ki velja za prvi podkast. (Bottomley, 2015)

Besedo podkast je 12. februarja 2004 prvi uporabil Ben Hammersley, novinar časopisa The Guardian, ko je opisoval porast podkastov, ki so jih takrat razumeli kot amaterski radio (Berry, 2016). Gre za zlepljenko besed iPod in broadcasting, kar v angleščini pomeni radijsko predvajanje. Dobesedno bi jo torej lahko prevajali kot “radijska oddaja za iPod”. Slovenski urednik, pisatelj in prevajalec Sašo Dolenc za slovenski prevod predlaga besedo poddaja ali preprosteje kar podaja (Dolenc, 2016), kar pa ni nikoli zares prišlo v rabo. Tudi na Radiu Slovenija ne, kjer so se kljub pritožbam nekaterih poslušalcev skupaj z lektorji odločili za uporabo besede podkast (Praprotnik, osebni intervju, 2018, 16. november). Beseda podcast je že registrirana v Slovarju novejšega besedja, vendar je danes uveljavljen zapis s k. Beseda podkast je torej že del slovenskega jezika (Logar, osebno pismo, 2018, 22. november).

Izvor besede podkaste povezuje z radijskim predvajanjem. Hkrati so bili predvsem v začetnem obdobju razumljeni kot amaterski radio. Zaradi tega si strokovnjaki še danes niso edini, ali je podkast le oblika radia v digitalni dobi, ali je žanr znotraj radia, ali je samostojen medij. Še manj jasno je to postalo, ko so podkaste, ki so bili prvotno gverilska produkcija radijskih navdušencev (ustvarjali so jih v svojih “garažah”), začele delati uveljavljene radijske postaje (Bottomley, 2015). Že leta 2005 so namreč podkaste ustvarjali na radijskih postajah BBC, ABC in NPR (Murray, 2009).

Radio Slovenija je edini slovenski radio, ki aktivno razvija podkaste. So jih pa tudi oni v začetku razumeli zgolj kot tehnološko rešitev za arhiviranje radijskih oddaj. Danes v njih vidijo potencial za širjenje poslušalstva in uveljavljanje Radia Slovenija kot znamke. (Praprotnik, osebni intervju, 2018, 16. november)

Ena bistvenih ločnic med radiem in podkastom je poslušalstvo. Predvsem neodvisni ustvarjalci večinoma nagovarjajo “nišne” poslušalce, ki jih univerzalnost radijskih postaj zaobide, njihov osrednji cilj pa predstavlja dober odnos oziroma povezovanje s svojimi poslušalci (Markman in Sawyer, 2014). Sama tehnologija omogoča “naročanje” na določene podkaste, kar pomeni, da se nove epizode ob izidu samodejno prenesejo na napravo za poslušanje (Bottomley, 2015). Zaradi vsega naštetega poslušalci podkastov veljajo za zelo zveste in odzivne. Tudi na Radiu Slovenija ocenjujejo, da so poslušalci njihovih podkastov najbolj zvesti in aktivni poslušalci, ki o slišanih vsebinah obveščajo tudi druge in so aktivni pri sooblikovanju vsebin (Praprotnik, osebni intervju, 2018, 16. november). Tomič (osebni intervju, 2018, 16. november) pa ugotavlja, da kar 95 % vseh, ki začnejo poslušati katerega njegovih podkastov, ta podkast posluša skoraj v celoti oziroma vsaj 95 %.

V Ameriki lahko govorimo o zlati dobi podkastov, ki se je začela s podkastom Serial, ki je leta 2014 v 7 mesecih doživel kar 77 milijonov prenosov (Berry, 2015 in Bottomley, 2015). K razcvetu so pripomogli vedno hitrejši internet, vse dostopnejši pametni telefoni in skoraj neomejen prenos mobilnih podatkov. Uporaba interneta bo v prihodnosti najverjetneje še večja in v tem je prednost podkastov, ki so na internetu avtohtoni (Tomič, osebni intervju, 2018, 16. november).

Kljub temu, da nekateri že ugibajo, ali bodo samovozeči avtomobili pomenili smrt za radio in podkaste, saj bodo med vožnjo omogočali vrsto alternativnih dejavnosti (Radio Slovenija, 2016), Praprotnik (osebni intervju, 2018, 16. november) ocenjuje, da je za zdaj prav avto eden od največjih potencialov za razširjanje podkastov (zaradi funkcije Bluetooth). Že zelo zgodaj se je pokazal tudi potencial podkastov kot orodja za izobraževanje. Izobraževalne podkaste so začele producirati tako izobraževalne ustanove kot tudi neodvisni ustvarjalci (Drew, 2017).

VIRI

Berry, R. (2015). Podcasting: A Decade in the Life of a “New” Audio Medium: A Golden Age of Podcasting? Evaluating Serial in the Context of Podcast Histories. Journal of Radio & Audio Media, 22(2), 170–178. Dostopno prek https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/19376529.2015.1083363

Berry, R. (2016). Podcasting: Considering the evolution of the medium and its association with the word “radio.” Radio Journal, 14(1), 7–22. Dostopno prek https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1386/rjao.14.1.7

Bottomley, A. J. (2015). Podcasting: A Decade in the Life of a “New” Audio Medium: Introduction. Journal of Radio & Audio Media, 22(2), 164–169. Dostopno prek https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/19376529.2015.1082880

Dolenc, S. (2016). Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah [Elektronski vir]. Dostopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLWXEKSH

Drew, C. (2017). Edutaining audio: an exploration of education podcast design possibilities. Educational Media International, 54(1), 48-62. Doi: 10.1080/09523987.2017.1324360

Markman, K. M. in Sawyer, C. E. (2014). Why Pod? Further Explorations of the Motivations for Independent Podcasting. Journal of Radio and Audio Media, 21(1), 20–35. Dostopno prek https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/19376529.2014.891211

Murray, S. (2009). Servicing “self-scheduling consumers”: Public broadcasters and audio podcasting.  Global Media and Communication, 5(2), 197–219.

Dostopno prek: https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1177/1742766509341610

Jerič, S. (avtor in voditelj). (2016, 2. december). Matej Praprotnik: Kdo bo ubil radio? Morda Uber [zvočni posnetek]. V Radio Slovenija (producent), Številke. Dostopno prek https://4d.rtvslo.si/arhiv/stevilke/174440659