O radijskih novinarjih z Andrejem Voduškom, Rokom Kuželom in Kajo Kovačič.

Radio je edinstven medij, saj prenaša zvok na ogromne razdalje brez veznega fizičnega materiala. Ustvarjalci so se ”začeli zavedati, kako pomembno informativno vlogo ima lahko radio” (Pirc, 2005). Tako se je vzporedno z radiem začelo razvijati radijsko novinarstvo, čeprav še danes le nekaj poslušalcev radia ve, ”da radijsko novinarstvo obstaja”(Starkey in Crisell, 2009).
”Tako kot so tiskani mediji več kot le prve in zadnje strani, ocene, analize in komentarji, tako je tudi radijsko novinarstvo več kot le ‘novice’ ” (Starkey in Crisell, 2009).
Po podatkih raziskave, ki jo je leta 2012 izvedlo podjetje Valicon, v Sloveniji radio dnevno posluša 71 % prebivalcev, kar je okoli 1.145.000 poslušalcev, starih od 15 do 75 let. Zato je zelo pomembno, kakšne informacije odgovorni na radiih spustijo v eter in kako radijski novinarji do teh informacij pridejo.
Ko radijski novinar dobi nalogo, mora o dogodku ali pojavu zbrati čim več podatkov, čeprav ima na voljo le malo časa. (…) Novinar mora razmisliti, kje, kdaj, koga in kaj bo snemal, kateri elementi so pomembni, kako bo zbral informacije, pri uradnih virih ali bo ubiral druge poti” (Pirc, 2005). Pomembno je, na kakšen način novinarji pridejo do informacij, saj s tem lažje ugotovimo, ”o čem se poroča,” ugotavlja Strentz (1989), ki dodaja, da je ”proces zbiranja informacij del vpliva in moči novinarjev”. Glede na to, od kje informacije pridejo, lahko ugotovimo, s kakšnimi motivi so zbrane in dane v eter.
”Obstaja veliko potencialnih pasti, v katere se lahko ujamejo radijski novinarji danes, od pomembnosti zaupanja in nepristranskosti do osnov dobrega poročanja. (…) Obstaja pa tudi končna nevarnost, ki je verjetno največja med vsemi. Novinarstvo moramo varovati pred t. i. ‘churnalismom’ 1 ” (Chantler in Stewart, 2009) . Meniva, da radio ne bo zaostal, kot sta zapisala Chantler in Stewart, vsaj ne v smislu, da ga ljudje ne bi več poslušali, saj bo radio vedno aktualen vsaj pri vožnjah v avtu, če že ne doma, a je hkrati pomembno tudi, da skupaj z radiem o(b)stanejo tudi radijski novinarji.

1 vrsta novinarstva, ki temelji na ponovni uporabi obstoječega gradiva, kot so sporočila za javnost in poročila o storitvah namesto izvirnih raziskav, posebno zaradi povečanega povpraševanja po vsebini novic (”Churnalism”, b. d.)

VIRI IN LITERATURA:
– AKOS. (2014). Analiza radijske ponudbe v Republiki Sloveniji in možnosti za njen razvoj. Dostopno na:prek www.akos-rs.si/files/Za_medije/N…rasanja/2016/9_6/ AKOS-Analiza-radijske-ponudbe-v-RS-in-moznosti-za-njen-razvoj-Junij-2014.pdf
– Chantler, P. in Stewart, P. (2009). Essential Radio Journalism – How to produce and present radio news. London: Methuen Drama.
– Churnalism. (b. d.). V Collins Dictionary. Dostopno prek https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/churnalism
– Pirc, T. (2005). Radio – Zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.
– Strentz, H. (1989). News reporters and news sources: accomplices in shaping and misshaping the news. Iowa: Iowa State University Press.
– Starkey, G. in Crisell, A. (2009). Radio Journalism (Journalism studies: Key Texts). London: SAGE Publications Ltd.

Glasba:

Avtorici: Sara Dvorjak in Mia Škodič