Radijski poslušalec

Skozi radijski prispevek sva se osredotočili predvsem na dojemanje radia med poslušalci, pri tem pa sva primerjali njihov odnos do omenjenega medija nekoč in danes.

Avtorici: Monika Jesenko in Nika Škof (TKOJ – 3)

Včasih so bile poudarjene funkcije radia svetovanje, opozarjanje, usmerjanje, dvigovanje morale, preprečevanjepanike in obveščanje. Slednje je sprva bila domena tiskanih medijev, ki pa so kmalu zaslutili, kakšno informativno moč bi lahko imel radio. Zaradi občutka ogroženosti in izgube bralcev so se časopisni giganti zelo trudili, da bi te možnosti radia omejili (Pirc, 2005, str. 46). To pa jim ni uspelo, saj je radio tik pred drugo svetovno vojno postal glavni in najpomembnejši vir svežih in aktualnih informacij (Pirc, 2005, str. 47). To uspešnost lahko pripisujemo tudi posebni vezi med radiem in poslušalci, ki se vzpostavlja prek telefonskih klicev, interakcije na družbenih omrežjih in drugih platformah, ki dajejo vtis interakcije, dvosmerne komunikacije in pomembnega vpliva poslušalca na radijski program (Pirc, 2005, str. 231). Uspelo mu je ustvariti iluzijo neposrednega nagovora, saj je radijski govorec vzpostavil stik s poslušalcem, in pa radijsko osebnost, ki jo prepoznamo po glasu, stilu in načinu govora (Pirc, 2005, str. 36).

Ob začetku delovanja radia je ta svoje prve poslušalce prevzel, ker je brez žic na velikanske razdalje prenašal zvok (Pirc, 2005, str. 121). Nad tem fenomenom so bili navdušeni, poleg tega pa se jim je zdelo nemogoče, da bi glas v leseno škatlo prišel od daleč. Spraševali so se tudi, kako je lahko v tej majhni škatli stlačen celoten simfonični orkester. Marsikdo je odpiral ohišje radia in v njem iskal razlago za ta zvočni čudež (Pirc, 2005, str. 37). V tistem času so se družine ob večerih zbrale ob mizi in poslušale radijski program. Gostilničarji, ki so imeli radijski sprejemnik, so si z njim zagotovili večji obisk, prvi lastnik radia na vasi pa je ponosno odprl okna, da so program lahko slišali še vsi sosedje. V času popularnih oddaj se tudi ni spodobilo obiskovati sorodnikov, prijateljev ali sosedov (Pirc, 2005, str. 36).

Danes se dojemanje radia v primerjavi z nekoč razlikuje predvsem v smislu njegovevečje interakcije s poslušalci. Nekoč je bil radio predvsem vir informacij, kasneje pa so pomembno vlogo dobili telefonski klici in tudi družbena omrežja, ki so ustvarili posebno vez med radijem in poslušalci.  Radio je tako danes zaradi te posebne vezi unikaten medij, ki zna graditi na zvestobi poslušalcev.

Viri in literatura:

Pirc, T. (2005). Radio Zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.

Strauss, Neil in Mandl, D. (1993). Radiotext(e). New York: Printed in the United States of America, Columbia University.

Zadnikar, G. (2016). Družbena gibanja in njihovi mediji: Revolucionarna pot od svobodnega radia do televizije na ulici. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo inkulturo — ICK.

https://soundcloud.com/user-368028633/radijski-poslusalec