Radio in druge platforme

Radijski prispevek pri predmetu Radio 2018/19.

Ugotavljali sva, kakšne spremembe so radiu prinesle druge platforme komuniciranja, predvsem družbena omrežja.

Avtorici: Katarina Oblak in Maja Marković

Smer in letnik študija: 3. letnik – Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, 2018/2019

Če je v svojih začetkih radio veljal za neviden medij, kjer so si poslušalci s pomočjo domišljije morali ustvariti sliko na podlagi slišanega, je digitalizacija tudi za ta medij prinesla ogromne spremembe. Prej le slišan, je radio v zadnjih dveh desetletjih postal tudi viden (Ferguson in Greer, 2018, str. 126 –127).

Transformacija je od radia zahtevala, da se prilagodi spremembam in v sklopu novih platform postavi strategije, s katerimi bo ohranil in poglobil stik z obstoječimi poslušalci, privabil novo, mlajše občinstvo, moderniziral radio, ki bo ustvarjal vsebine za različne platforme in interakcijo z občinstvom postavil na višjo raven. Hkrati pa je vsebina veliko lažje dostopna za širšo publiko ter ni določena in omejena s časom (poslušalcu ni treba poslušati vsebine ob točno določenem času, saj ji lahko prisluhne kasneje, npr. v podkastih (Jauert, 2018, str. 266 – 268).

Nove platforme obenem omogočajo segmentacijo na manjše ciljne publike in večjo paleto različnih vsebin, prilagojenih za določene skupine (Ferguson in Greer, 2018).

Ključno je, da se radio prilagodi uporabniku, pa tudi če je za to potrebno stopiti iz določenih okvirjev. Iti mora tja, kjer je občinstvo. Prav zato je moral po letu 2005, ko je Facebook doživel razcvet, ustvariti svojo podobo tudi na družbenih omrežjih, začenši s Facebookom. Družbena omrežja pa niso le orodja za širjenje vsebine, ampak tudi platforma, kjer publika stopi v stik tako z radijem, kot z ostalimi uporabniki. Ustvarjajo prostor za komentarje, mnenja, kritiko, ideje in iz prej pasivnega uporabnika naredijo aktivnega (Bonini in drugi, 2018).

Vizualizacija radia v ospredje postavlja tudi radijske osebnosti, ki postanejo vidne ter tako ustvarijo še močnejšo vez med poslušalcem in radijsko osebnostjo. Radio se na tak način  še bolj osebno in emocionalno približa poslušalcem ter utrjuje sebe kot blagovno znamko (Ferguson in Greer, 2018, str. 135 –138). Utrjevanje znamke na tak način je priložnost sploh za komercialne namene. Občinstvo se naveže na radijsko osebnost, kar mu da motivacijo, za spremljanje določenih programov (Stiernstedt, 2018).

Nove platforme, kot so družbena omrežja, omogočajo uporabnikom soustvarjanje vsebine, saj jih radijske postaje vabijo k pogovoru, sodelovanju, podajanju svojih pogledov. Njihova razmišljanja in odgovori večinoma ostanejo na internetu, včasih pa so uporabljeni tudi v etru. Nekateri ljudje radi delijo svoje zgodbe, saj lahko tako zadovoljijo svojo potrebo po pripadnosti skupnosti, ker se čutijo kot del programa, del radijske postaje (Monclús in drugi, 2015, str. 91 – 112).

Najvidnejši in najpomembnejši posledici transformacije radia skozi prisotnost na različnih platformah se torej kažeta v povečani stopnji interakcije z občinstvom in lažji dostopnosti vsebin, ki niso omejene s časom in krajem.

Glasbeni in zvočni viri: FMA – Free Music Archive (freemusicarchive.org)