Radio in otroci

Že leta 1964 je Marshall McLuhan izpostavil dejstvo, da je radio prvi medij, ki je svet skrčil na “velikost vasi”. Ustvarjen je bil, da doseže celotno prebivalstvo po svetu (Briggs in Burke, 2005, str. 225, v Jordan, 2016, str. 16). Danes je na nevsiljiv način vključen v vsakdanje življenje ljudi, tudi otrok in mladih, in sicer veliko bolj kot drugi mediji (Crisell, 1994, str.  13, v Jordan, 2016, str. 16). “Čeprav lahko radijsko občinstvo štejemo v milijonih (Crisell, 1994, str. 12, v Jordan, 2016, str. 16), gre za osebni medij, ki je ustvarjen za individualnega poslušalca” (Pirc, 2005, str. 13, v Jordan 2016, str. 16). “Do njega ima nezahteven decentraliziran intimen odnos (McLuhan, 1964, str. 307, v Jordan 2016, str. 16) in mu ponuja osebno izkušnjo” (McLuhan, 1964, str. 299, v Jordan 2016, str. 16).

Razni mediji in sodobna tehnologija, med katere štejemo tudi radio in televizijo, imajo velikokrat pri socializaciji otrok in prisvojitvi vrednot velik vpliv, celo večji, kot starši (Gradišar, 2015, 4). Dejstvo pa je, da je prav študij, ki bi bile specifično usmerjene predvsem v oddaje za otroke, zelo malo. Novinarka na prvem programu Radia Slovenije, Andreja Gradišar, v svojem magistrskem delu ugotavlja, da otroci radia sicer ne poslušajo veliko, saj so ga nadomestili novi mediji. Kljub temu, piše Gradišar (2015, 17), je na voljo dovolj podatkov, ki novinarjem in ostalim članom medijskih hiš omogočajo oblikovanje splošnega konstrukta radijskega otroškega občinstva. “Po ugotovitvah več raziskav otroci in mladi redno uporabljajo medije. Spremljajo tako medijske vsebine, ki so namenjene izključno njim, kot ostale” (Krajnc, 2002, v Gradišar 2015, str. 17). Po raziskavi o izpostavljenosti medijem, opravljeni leta 2016 na Fakulteti za medije v Ljubljani, je razvidno, da je povprečna izpostavljenost predšolskih otrok glede na izbran medij (radio), približno 23 minut dnevno (Rek, 2016, 25).

Radio danes otroci poslušajo predvsem takrat, ko ga poslušajo njihovi starši (Pirc, 2005, str. 142-209 v Gradišar, 2015, str. 18). Slovenski otroci radio največkrat poslušajo na poti v šolo in doma, in sicer sami ali z družino (Bizilj, 2012, 66-68). Kot kažejo raziskave, kljub temu, da sicer ni med najbolj priljubljenimi mediji, radio ostaja pomemben element otroške zabave in socializacije (Gradišar, 2015, 18). Po raziskavah študije (Medienpädagogischer Vorschungverbund Südwest, 2013 v Gradišar, 2015, str. 18), je predvsem glasba del njihovega dne, radio pa je tukaj glavni medij, prek katerega otroci in mladi dostopajo (Medienpädagogischer Vorschungverbund Südwest, 2013 v Gradišar, 2015, str. 18). Radio je otrokom všeč, ker stimulira njihovo domišljijo – ne ponuja namreč vizualne podobe vsebin, kakršno ponuja npr. televizija. To omogoča, da si sami ustvarijo sliko o slišanem (Fitch in drugi, 1993, str. 81, v Gradišar, 2015, str. 18). “Prav to lastnost radia otroci izpostavljajo tudi kot njegovo pomanjkljivost” (Balsebre in drugi, 2011, v Gradišar 2015, str. 18). Otroke od poslušanja odvrnejo tudi voditelji z dolgočasnim in knjižnim govorom, in voditelji, ki govorijo o temah, ki jih opredeljujejo kot dolgočasne, enolične, zmoti jih tudi pogovor o politiki, novicah, oglasna sporočila in še nekateri drugi dejavniki (Bizilj, 2012, 79).

RTV Slovenija je kot javni servis zadolžen, da v svoj (radijski) program uvršča tudi otroške in mladinske oddaje. V Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (4. člen), preberemo, da »zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom«.

Viri in literature

Bizilj, T. (2012). Otroci in mladostniki na radiu. Primer: Program za mlade na 1. programu Radia Slovenija (diplomsko delo). Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/bizilj-tadeja.pdf.

Gradišar, A. (2015). Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija (magistrsko delo). Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_gradisar-andreja.pdf.

Jordan, A. (2016). Uporaba radia med mladimi: primerjava med spoloma (diplomsko delo). Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/jordan-andreja.pdf.

Rek, M. (2016). Mediji in osnovnošolci (1.-6. razred) v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za medije. Dostopno prek: http://pismenost.si/pdf/Raziskava_osnovnosolski_otroci_Slovenija_2016.pdf

Pripravili Martina Breznik in Lana Natek, MKŠ-3

Glasba: David Szesztay – Kids In The Museum  (Free Music Archive)