Emilija Chavleska je makedonska študentka tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na Fakulteti za družbene vede. Prihaja iz Prilepa, četrtega največjega makedonskega mesta, ki je od grške meje oddaljeno nekaj manj kot 60 kilometrov. Septembrskega referenduma o spremembi imena države v Severna Makedonija se ni udeležila, ker je pozabila, da se mora za glasovanje v Sloveniji predhodno prijaviti. Pravi, da bi glasovala za spremembo imena, saj meni, da bi njena država s spremenjenim imenom imela več možnosti za vstop v Evropsko unijo. Drugače razmišljajo udeleženci protestov proti spremembi imena, ki zahtevajo prekinitev spreminjanja ustave, odstop vlade, razpustitev parlamenta in izredne parlamentarne volitve. Za dosego teh ciljev pa napovedujejo blokado glavnih prometnic.

Makedonci imajo bogato zgodovino napetih odnosov s sosednjimi narodi. Spor z Albanci je leta 2001 državo pripeljal na rob državljanske vojne, Bolgari niso priznali makedonskega naroda in jezika, Srbi niso priznali makedonske pravoslavne cerkve, Grki pa zaradi istoimenske severnogrške pokrajine ne priznavajo imena makedonske države ter jo blokirajo pri približevanju EU in Natu. Makedonski premier Zoran Zaev iz socialdemokratske stranke SDSM in njegov grški kolega Aleksis Cipras sta junija dosegla dogovor o preimenovanju makedonske države, ki naj bi odpravil grško blokado Makedonije na poti v EU in Nato. »To priložnost bi morali hrabro in smelo izkoristiti. Ne želimo porazov, ampak zmage. Imamo zgodovinsko priložnost za rešitev spora med Grčijo in Makedonijo,« je ob dosegi dogovora dejal makedonski premier Zaev.

Rok Zupančič, strokovnjak za politiko in varnost v jugovzhodni Evropi ter predavatelj na FDV, razlaga, da so ozemeljske težnje sosednjih narodov po Makedoniji okrepile občutek ogroženosti Makedoncev. Kljub temu glavnega razloga za spodleteli referendum ne vidi v nacionalnem ponosu, temveč v manipulativno oblikovanem referendumskem vprašanju, ki se je glasilo: »Ali podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?« Po njegovih besedah so številni Makedonci v referendumskem vprašanju prepoznali zavajajočo propagando premierja Zorana Zaeva, ki je sporočal, da sprememba imena pomeni avtomatski vstop v EU in Nato. »Prav tako pa je nezanemarljiv delež makedonskega prebivalstva referendum bojkotiral zaradi naklonjenosti stranki VMRO-DPMNE,« je še dodal Zupančič.

Največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE je sicer Makedonce pozivala k bojkotu referenduma, kljub temu pa je osem poslancev te stranke podprlo spreminjanje ustave za spremembo imena in so sodelovali z Zaevovo vlado pri pripravi predlogov ustavnih amandmajev, ki bi omogočili izvedbo makedonsko-grškega dogovora. V nedeljo je makedonski parlament potrdil prvi ustavni amandma za spremembo imena. Če bodo vsi ustavni amandmaji prestali parlamentarno obravnavo, naj bi se postopek spremembe imena končal januarja prihodnje leto.

Premier Zaev je bil že pred razpisom referenduma prepričan, da bo ta uspel, v nasprotnem primeru je napovedal odstop. Ta neizpolnjena obljuba znižuje kredibilnost njegove vlade pri nadaljnjih prizadevanjih za spremembo imena in napredovanje na evroatlantski poti. »Žal je tudi Zaev politik, ki se ne drži tega, kar obljubi,« ugotavlja Rok Zupančič in dodaja, da je veliko Makedoncev po padcu dolgoletne vladavine konservativne stranke VMRO-DPMNE od nove vlade pričakovalo velik ekonomski in socialni razvoj države, ki ga ne zaznavajo. »Če imajo ljudje visoka pričakovanja, ki se ne uresničijo, je odpor še toliko hujši,« opozarja Zupančič in dodaja, da trenutno stanje makedonski vladi najverjetneje ne obeta nič dobrega. Njegove besede potrjujejo protivladni protesti in predvsem napovedi še strožjih protestov, ki pa ne pomenijo nujno padca vlade. »Če bodo protesti mirni in jih bo policija obvladovala, najverjetneje ne bodo strmoglavili vlade. Nasilni protesti pa lahko vodijo vlado v propad,« je še opozoril strokovnjak za politiko in varnost na Balkanu. Protestniki Zaevovi vladi očitajo nezakonitost, ker kljub padlemu referendumu nadaljuje postopke za spremembo imena. »Pokazali vam bomo vaše mesto v zgodovini – na temni strani zgodovine, na naslednjih predčasnih ali rednih volitvah,« je na protestih, ki jih je prejšnji teden v Skopju sklicala opozicijska VMRO-DPMNE, vladi sporočil predsednik te stranke Hristijan Mickoski. Makedonska študentka Emilija Chavleska pa spreminjanje ustave za spremembo imena kljub neveljavnemu referendumu podpira: »Trenutno je Makedonija v tako slabem stanju, da bi se situacija lahko samo izboljšala. Verjetno spremembe ne bi bile takojšnje, a menim, da bi sčasoma izpolnili pogoje za vstop v EU.« Chavleska še dodaja, da zdaj, ko študira v Sloveniji, občuti očitno razliko med državo članico EU in državo, ki ni del evropske družine.

Zaradi naraščajoče nepriljubljenosti Zaevove vlade bi bil logičen premik podpore k opozicijski VMRO-DPMNE, a ta stranka zaradi afer, ki jo trenutno pretresajo, težko pričakuje občutno večjo priljubljenost. Nekdanji dolgoletni premier in častni predsednik VMRO-DPMNE Nikola Gruevski bi moral sredi novembra začeti prestajati dveletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, a je pobegnil na Madžarsko, kjer mu je tamkajšnja oblast odobrila politični azil. Makedonski parlament je prejšnji teden Gruevskemu odvzel poslansko imuniteto, proti njemu pa poteka šest sodnih postopkov, ki mu očitajo pranje denarja, nezakonito financiranje stranke, zlorabo položaja, volilno prevaro, sodelovanje pri kriminalni organizaciji in spodbujanje h kaznivemu dejanju. »Makedonci so naveličani korupcije in političnih škandalov,« je poudaril Zupančič in ob tem opozoril na problematična dejanja prejšnje vlade. »Vlada Nikole Gruevskega je makedonski nacionalni ponos gradila s kipi Aleksandra Velikega in ostalo gradbeno konstrukcijo makedonske prestolnice v sklopu projekta Skopje 2014. Menim, da stranki VMRO-DPMNE tukaj ni šlo toliko za nacionalni ponos kot za tipične gradbene posle. Podjetja, ki financirajo kampanjo VMRO-DPMNE, so dobila denar za gradnjo teh kolosalnih objektov in ljudje to vedo.«

Kot še dodaja Zupančič, je prejšnja makedonska vlada s kipi Aleksandra Velikega in preimenovanjem skopskega letališča v Letališče Aleksandra Velikega zaostrila spor z Grčijo. »Stranka VMRO-DPMNE, ki ima dolgo in pomembno zgodovino boja za makedonsko neodvisnost, brez spora z Grčijo ne more živeti. Gruevski je volivce pridobival z obljubami, da bo zgradil močno Makedonijo, ki se Grkom ne bo pustila izsiljevati.«

Grško-makedonski spor ima dolgo brado. Grčija Republiko Makedonijo zaradi imena blokira že od njene osamosvojitve leta 1991. Grki svoje severne sosede zaradi uporabe imena Makedonija obtožujejo ozemeljskih teženj po istoimenski grški pokrajini in se bojijo, da bi Makedonija, če bi jo priznali pod tem imenom, zahtevala ozemlje pokrajine na severu Grčije. Zaradi grške blokade so Makedonijo v Organizacijo Združenih narodov sprejeli z začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Približevanje EU in Natu pa ostaja na mrtvi točki. Grški premier Aleksis Cipras sprostitev blokade pogojuje s spremembo makedonske ustave in ratifikacijo sporazuma v makedonskem parlamentu. Vendar bo sporazum nato moral ratificirati tudi grški parlament. Rok Zupančič ugotavlja, da se število grških gorečih nasprotnikov kakršnekoli uporabe besede Makedonija v imenu severne sosednje države z leti zmanjšuje: »Pred petimi leti bi bilo protestov proti uporabi imena, ki bi vključevalo besedo Makedonija, še bistveno več. Če ostane grška vlada stabilna in če ji ne bo treba v prihodnosti kupčkati z desnimi strankami, bi bila izvedba sporazuma mogoča.«

Emilija Chavleska porabi za vožnjo iz domačega Prilepa do grške meje manj kot uro vožnje. Pravi, da s svojimi grškimi prijatelji ne razpravlja o vprašanju imena Makedonije, zato tudi ne pozna njihovega mnenja. Vendar poudarja: »Moji grški prijatelji so zelo prijazni in zabavni. Po značaju so precej podobni našemu makedonskemu temperamentu.« Še zgovornejša pa je njena naslednja ugotovitev: »Makedonci in Grki se med sabo spoštujemo. Politiki pa zagotovo ne. Mislim, da smo zaradi tega tam, kjer smo. Podobno kot Slovenci in Hrvati.«