Voditelj na komercialnem radiu

Po Tatjani Pirc (2005, str. 19) je radio povsem spremenil množično obveščanje; to ni več komuniciranje med dvema točkama (kar je bilo značilno za radijske zveze, uporabljene v vojski), ampak prenašanje programa z ene točke do množice sprejemnikov. Govorimo o javnem oddajanju.

A tehnično gre le za prenos zvočnih kodov. Zato je ključni vezni člen med radiem in občinstvom radijski voditelj, čigar naloga je zmanjšati fizično razdaljo med omenjenima stranema. Ključni element njegovega dela predstavlja radijski jezik oziroma slog. Ta je enkraten in neponovljiv – kot je zapisal Bernard (2000), saj je govor pri vsakem radijskem voditelju drugačen. Ni pa povsem svoboden – radijski voditelji morajo paziti na izbor besed, ki jih izrečejo v oddaji. Jezik ne sme biti vulgaren, nasilen, žaljiv ali pretirano slengovski, saj bi tak govor negativno predstavljal celotno radijsko postajo. Sicer pa je pogovorni jezik z ust radijcev dobrodošel, saj se s tem približa poslušalcem. Kako torej ujeti pravo razmerje in kakšen je najprimernejši govor radijskega voditelja?

Jezik mora biti živ, se neprestano razvijati, spreminjati in se prilagajati (Valh Lopert, 2009). Zato ne čudi, da se je na radiu spremenil tudi s časom. Na začetku je bil vedno pripravljen vnaprej, zborno knjižen in pa bran. Vendar pa radijski voditelj »fizično oddaljenost poskuša premoščati z govorom, ki ga prilagaja pričakovanjem in odzivom poslušalcev, hkrati pa tudi zahtevam konkretnega radijskega programa in radijske stilistike« (Lengar Verovnik, 2016, str. 317). In naravno je, da ta pričakovanja poslušalcev niso ista kot iz obdobja radijskih začetkov. Danes je delo radijskega voditelja po eni strani lažje, saj je govor sproščen, navadno govorjen in ne bran. Obsega sproščena tematike, ki so za poslušalce zanimive, poleg vsega pa se na komercialnih radiih daje prednost glasbi. Po drugi strani pa je morda prav zaradi glasbe delo radijskega voditelja še težje, saj je njegova naloga obdržati poslušalce pri radijskem sprejemniku in jih zabavati. Komercialne radijske postaje stremijo k ugajanju poslušalcem, zato je tekma za poslušanost večja, kot je bila v preteklosti, pritisk na voditelju pa morda večji. Dobrega voditelja komercialnega radijskega programa danes odlikujejo radovednost, sproščenost govora, odgovornost, trdo delo in pa kanček talenta.

LITERATURA:

  • Bernard, S. (2000). Studying Radio. New York: Oxford University Press.
  • Lengar Verovnik, T. (2016). Govor radijskega voditelja med zvrstnostjo in stilnostjo. V Kržišnik, M. Hladnik (ur.), Toporišičeva Obdobja, 317–323. Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete. Dostopno prek https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/LengarVer.pdf
  • Pirc, T. (2005). Radio: Zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.

Avtorja: Žan Černivec in Urban Kolman

Glasba: Scott Holmes-Teamwork

Bensound-Creative Minds

Bensound-Hey!