Vojni radijski dopisnik

VOJNI RADIJSKI DOPISNIK

~ Resnica je velikokrat zabrisana v megli vojne.

Phillip Knightley

Uveljavljena načela novinarskega poročanja so v vojnih okoliščinah postavljena pred težke preizkušnje. Pričakuje se, da je poročevalec vsestransko odziven. Ob soočanju z največkrat strahotno realnostjo konfliktov mora biti ravno dovolj prisoten, da se lahko odzove in hkrati dovolj odsoten, da ostane na varnem. Delo vojnega dopisnika, pa naj gre za radijskega, televizijskega ali časopisnega, se je skozi zgodovino držal nek romantičen pridih. Pravili so jim pustolovci, drzneži, njihove podobe so navdihovale številne romane, filme in predstave. To naj bi bila najvišja in najprestižnejša oblika novinarstva. (Allan in Zelizer, 2004)

Vojno poročanje je posebna veja novinarstva, ki novinarje vedno postavi v težavne situacije. Poročevalce in urednike sooči z lobisti in nosilci interesov, ki hočejo občinstvu prikazati svoje sporočilo s svojo agnedo v ozadju. (Nohrstedt, Ottosen, 2014) . Zato se je ta žanr velikokrat uporabljal tudi v propagandne namene. Novinarji, ki predano in točno poročajo o nepredstavljivih karakteristikah vojn iz različnih zornih kotov, pripomorejo k temu, da zgodbe dosežejo občinstvo ne glede na interese vojske in politikov. (Allan in Zelizer, 2004)

Za kvalitetno opravljanje dela morajo imeti radijski dopisniki v prvi vrsti karakteristike dobrega novinarja. (Stopar in Soban, osebni intervju, 2018, 27. november) Kontekst dogodkov, o katerih poročajo, morajo poznati, razumeti in se o njih pogovarjati z domačini. Pogosto sodelujejo tudi z lokalnimi prevajalci, vozniki, vodiči in novinarji. (Allan in Zelizer, 2004)

Svojevrsten vpliv na poročanje iz tujine ima tudi globalizacija, ki je povzročila poplavo informacij in vsebin o dogodkih, o katerih bi drugače poročali dopisniki. Kljub temu vemo o svetu manj, če niso novinarji prisotni na samem licu mesta. Drugače je zgodbo doživljati v živo, kot pa poročati o njej iz uredniške redakcije. (Stopar in Soban, osebni intervju, 2018, 27. november)

Pri nas se je v preteklih letih začel pojavljati tudi trend, ki ima na novinarstvo zelo negativne posledice. Dopisništva v tujini so začeli ukinjati in ker je postopoma izginjal tovrsten stik s svetom, so imeli v uredništvih večje težave poiskati dobre ter verodostojne informacije v tujini. V ozadju so bili predvsem finančni razlogi in kratkoročne vizije lastnikov, ki se niso zavedali tragičnih posledic. Veliko vlogo pri tem so imeli tudi uredniki, ki so delovali po željah lastnikov ali pristojne oblasti. Prioriteta jim je bil profit, o pravem novinarstvu pa so vedeli zelo malo.  (Soban, osebni intervju, 2018, 27. november)

V Sloveniji ima najrazvitejšo mrežo dopisništev RTV. Njihovi dopisniki pa niso omejeni samo na en medij, pač pa poročajo tako za radio, televizijo kot za splet. (Stopar, osebni intervju, 2018, 27. november)

Kenny Jan in Tadeja Lukanc

Glasba: Army Strong Theme Song

SEZNAM LITERATURE:

  1. Nohrstedt, S. A. in Ottosen, R. (2014). New Wars, New Media and New War Journalism. Professional and Legal Challenges in Conflict Reporting. Švedska: Nordicom, University of Gothenburg.
  2. Balabanova, E. (1975). Media, Wars and Politics: Comparing the Incomparable in Western and Eastern Europe. Velika Britanija: Ashgate Publishing Company.
  3. Seib, P. (2004). Beyond the Front Lines: How the News Media Cover a World Shaped by War. New York: Palgrave Macmillan.
  4. Allan, S. in Zelizer, B. (2004). Reporting War: Journalism in Wartime. New York: Routledge.
  5. Tumber, H. in Webster, F. (2006). Journalists under fire: Information War and Journalistic Practices. Velika Britanija: SAGE Publications Ltd.