Bivša jugoslovanska republika Makedonija ali Severna Makedonija?

Bivša jugoslovanska republika Makedonija, Severna Makedonija, ali le Makedonija. Najbolj južna država naše bivše skupne republike Jugoslavije in le malo več kot dva milijona prebivalci in meji na Kosovo, Albanijo, Bolgarijo, Srbijo in Grčijo ima največ »soseskih težav« prav s slednjo. Če smo natančnejši največ njihovih težav izhaja iz samega imena Makedonija. 

V zgodovini človeštva so ime Makedonija nosila kar štiri območja. Republika Makedonija, bivšo kraljestvo Makedonija, območje Makedonija (ki zajema tudi del Bolgarije, Albanije, Srbije in Grčije) ter del države Grčija ob Egejskem morju.

Makedonija se je tako kot Slovenija od Jugoslavije odcepila leta 1991, zato se jo še vedno poimenuje Bivša jugoslovanska republika Makedonija. Grčija ji zaradi svojega območja ni dovolila poimenovanja Makedonija. Grki so na območje še posebej ponosni, ker se je tam rodil Aleksander Veliki, ki je eden najprepoznavnejših oseb njihove in evropske zgodovine nasploh. zato so imeli občutek, da jim Makedonija z imenom želi ukrasti del zgodovine, kulture in zapuščine na katero so zelo ponosi.

Od leta 1991 in 1995 zaradi imena Grčija Makedonije ni priznala kot države, zaradi težav z imenom so jim je bil preprečili vstop v NATO in Evropsko Unijo, dokler spor ne bo rešen.

Ob začetku leta sta državi prišli do sporazuma, ki bi polemike rešil. Grški in Makedonski premier Alexis Tsipras in Zoran Zaev sta dosegla dogovor, ki je predvideval novo Severna Makedonija, poimenovanje prebivalcev Makedonci, uradni jezik Makedonski. Izraza Makedonski pa naj bi se nanašala na različne zgodovinske kontekste in kultruno dediščino. V teoriji bi se tako s poimenovanjem Severna Makedonija, Republika Makedonija rešila naziva bivše Jugoslovanske republike, s pridevnikom severna pa naj bi bila razlika z grško pokrajino dovolj očitna. 

Zalomilo se je 30. septembra letos, ko je v Makedoniji potekal posvetovalni referendum o sprejetju dogovora, ki je spodletel zaradi prenizke udeležbe. Na volišča se je odpravilo le 36,85% volilnih upravičencev, kar ni bilo dovolj, saj je bila za sprejem referenduma potrebna vsaj 50% udeležba.

Makedonski volivci, nekaj več kot milijon osemsto tisoč naj bi jih bilo so na referendumu na vprašanje »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?« v resnici odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo spremembo imena države v Republika Severna Makedonija.

Skromna udeležba je slaba popotnica premierju Zoranu Zaevu za iskanje podpore dveh tretjin poslancev za sprejetje sporazuma oziroma spremembo imena. Edina tolažilna točka slabega večera podpornikov spremembi imena, ki naj bi po besedah premierja zagotovila boljšo prihodnost mladim rodovom, je, da je sporazum z Grčijo dobil približno 90-odstotno večino glasov tistih, ki so oddali svoj glas na referendumu.

Nedavne raziskave javnega mnenja so kazale, da je okoli 57 odstotkov makedonskih volilnih upravičencev naklonjenih spremembi imena, ki naj bi na koncu tega dolgega in negotovega procesa državi končno odprla vrata v zvezo Nato in Evropsko unijo.

Z rezultatom in nizki udeležbi referenduma je bila zadovoljna predvsem makedonska opoziciji s predsednikom Gjorgejem Ivanovom na čelu, ki vztraja, da bi s sprejetjem s strani Evropske unije vsiljenega sporazuma in s spremembo imena države makedonski narod izgubil identiteto in je eden glavnih podpornikov slogana »Nikoli severna, vedno Makedonija. Pred referendumom je državljane nagovarjal naj referendum bojkotirajo: »To je zgodovinski samomor. Volitve so državljanska pravica ne dolžnost. Če se referenduma ne udeležite, boste naredili najpametnejšo odločitev.«

Podobno stališč je zagovarjala tudi Emilija Markovacheva, Makedonska, ki v Sloveniji živi tri leta in študira Germanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani: »Kot Makedonka naši državi ne želim spreminjati imena. Pogodba z Grki ni vključevala le spremembe imena, ampak tudi učenja naše zgodovine v šoli, imen nekaterih krajev in podobno. Tega ne bi dovolila, saj bi imelo to velike vplive v prihodnosti. Čez okoli sto let ne bi imeli več svoje zgodovine, identitete in ne bomo več takšni kot sedaj. Kar želijo doseči je genocid! Zato sem referendum bojkotirala.«

Oddahnili so si tudi nasprotniki kakršnega koli imena, ki bi vsebovalo besedo Makedonija, na južni strani meje, v Grčiji. Grški premier Alexis Cipras pa je zavrnil možnost, da bi o sporazumu z Makedonijo Grki odločali na referendumu, ker o tako pomembnem vprašanju »ni mogoče odločati s čustvi«.

Eden od 38% ljudi, ki so na referendumu glasovali v prid dogovora pa je Aleksandar Volkov, delavec na železniški postaji v Skopju: »Najbolj žalosten sem, da pri svojih 51 letih ne vem v kateri državi živim. Ko sem slišal za dogovor, se mi je zdel sprejemljiv, rad bi le, da se ta nepotreben prepir z Grki o našem imenu konča, zato sem na referendumu glasoval za.«

Makedonska vlada o spremembi imena in rešitvi spora še ni obupala. Do poimenovanja države Severna Makedonija bo poizkušala priti s spremembo ustave, za kar bodo potrebni glasovi dveh tretjin enainsedemdesetih poslancev. Da jim to lahko uspe pa bodo v glasovanje z njimi morali prepričati devet poslancev opozicije.

Premier Zaev je v parlamentu poslance pozval, naj glasujejo po svoji vesti. »Razmislite, ali želite evropsko Makedonijo ali izolacijo, revščino in negotovost,«je dejal in nadaljeval: “Odločiti se morate, ali bomo veliko dobili ali veliko izgubili.«

Debato budno spremljajo tudi v Grčiji. Vodja majhne koalicijske stranke Neodvisni Grki in obrambni minister Panos Kamenos je že zagrozil, da bo, če bo predlog o preimenovanju Makedonije prišel do grškega parlamenta, svojo stranko potegnil iz koalicije. Grška vladajoča koalicija ima 153 sedežev v 300-članskem parlamentu. V primeru izstopa Neodvisnih Grkov bi grška vlada izgubila parlamentarno večino.

Večletno vprašanje o imenu torej še ni blizu rešitve in svojega odgovora. Zaenkrat ostaja pri imenu Bivša Jugoslovanska republika Makedonija, če bo prišlo do spremembe imena v Republiko Severno Makedonijo in kakšne posledice bi končna odločitev prinesla v prihodnosti, bomo morali še počakati.