Prestolnica ponuja prenekatero atrakcijo, ki ne privablja zgolj turističnih popotnikov, pač pa tudi domorodce s sončne strani Alp. Obisk pregovorno »najlepšega mesta na svetu« v zadnjih letih neomajno raste. In ko se turistom pridružijo še domačini se naenkrat v strogem centru Ljubljane zgosti zajetna populacija. Še zlasti se obisk poveča v večernih urah, proti koncu tedna in pa ob izteku leta. To pomeni gnečo na ulicah, trgih, v restavracijah in kafičih ter seveda – pravi prometni fiasko. Avtomobili se znajdejo v kolonah, nejevolja raste, možnost za nezgode pa se poveča. Vse pa druži še en skupen problem, ki je po svoje tudi vzrok vsej tej kolobociji: iskanje prostega parkirnega mesta.
Ljubljana se v zadnjih letih angažira za promoviranje svojih lepot. Formula je jasna: več turistov – več dobička. Število turističnih nočitev po SURS-u se je s števila 841.720 leta 2010 povzpelo na debelih 2.179.916 leta 2018. Seveda se s turističnimi mogotci, denimo Italija, Francija in ZDA, pri katerih se te številke gibljejo okoli 100 milijonov nočitev, ne moremo kosati niti po slučaju. A vseeno je ta rast za naše standarde svojevrsten indikator, da se v Ljubljani v zadnjih letih obisk gosti.
Vendar pa prometna situacija v najbolj obremenjenem času leta – konec novembra in december – kaže na pomanjkljivost projekta turistične promocije Ljubljane. Koncerti, okrasitev z lučkami, lepote Ljubljanice, grad in druge lepote ne privabljajo zgolj turistov, temveč tudi domačine. S to razliko, da se ti v mesto najraje pripeljejo z osebnimi avtomobili.
»Strogi center je namenjen izključno pešcem, z nekaj izjemami – stanovalci, intervencijska vozila in dostavna vozila. V ostalem delu centra mesta Ljubljana pa menimo, da je dobro poskrbljeno za parkiranje na javnih parkiriščih, v garažnih hišah in pa tudi na zasebnih parkiriščih,« je ljubljansko parkirno situacijo pokomentiral Darijo Kolundžić, višji svetovalec in vodja odseka občinskega redarstva Ljubljana.
Kje torej tiči problem? Kolundžić krivdo pripisuje »dnevnim migrantom«, ki v prestolnico potujejo zaradi službenih obveznosti. Del krivde pa gre tudi Ljubljančanom: »Vsekakor je velik problem v ljudeh, ki se odločajo za prevoz z osebnim vozilom ter želijo parkirati najbližje svojemu cilju.«
Rešitve? Možne so izboljšave javnega prometa. V Londonu denimo vsi v mestno središče potujejo bodisi z znamenitimi dvonadstropnimi avtobusi, s taksiji, še najbolj priljubljena pa je podzemna železnica.
A javni prevoz se Ljubljančanom ne dopade. Morda zato, ker jim občina ponuja alternativno možnost koriščenja lastnih vozil. S prepovedjo bi strogo središče Ljubljane izolirali (pre)številnih osebnih vozil. Vendar pa gre domačine razumeti na svoj način. Javni promet v Ljubljani je daleč od tistega s tujih filmov. Zamude, gneča na avtobusih, majhna kapaciteta vozil, velike časovne razlike med prihodi in nedostopnost v večernih in nočnih terminih, ko se večina ljudi vrača domov. To so glavne pomanjkljivosti ljubljanskega avtobusnega sistema.
Nazaj k parkirnim mestom. Standardna širina parkirnega prostora je določena po standardnih dimenzijah vozila – približno 4,7 metra dolžine in 1,75 metra širine. Te dimenzije tudi variirajo, saj je potrebno dopustiti tudi prostor za nemoten izhod iz vozila. Problem pa je v dimenzijah vozil, saj ta v zadnjih letih »rastejo«. Primer je Volkswagnov Golf, ki je bil včasih dolg 3,8 m, danes pa že 4,3 m.
Eno od možnih rešitev ponuja Andrej Jan, direktor projektantske gradbeniške družbe PNZ Ljubljana. Za Dnevnik je dejal, da rešitev ni v povečanju števila parkirnih mest v središču, saj bi to gostoto le še povečalo. »Voznik osebnega vozila se namreč ne ustavi pred izložbo. Ožjemu mestnemu jedru in njegovim ulicam vdihnejo življenje ravno pešci, zato je izredno želeno, da se pešci tam tudi pojavijo. To pa je mogoče samo ob politiki, ko ni zagotovljenih parkirnih mest na vsakem koraku,« je dejal Jan.
Ustrezna rešitev bi bila, da so za ljudi, ki prihajajo v center zgolj na pijačo in druge kratke aktivnosti, na obrobju centra na voljo zastonj parkirišča. Za »dnevne migrante«, so namenjena P+R parkirišča, kjer ljudje parkirajo in se v mesto odpeljejo z avtobusom. Tako bi bilo v središču veliko manj prometa, parkirna mesta pa zgolj za stanovalce.
Ne glede na vse, statistika ne laže. Ljubljana se razvija, širi in je vse bolj obiskana. Rešitve prometne in predvsem parkirne natrpanosti še niso nujne, a bodo kmalu.
