Se bodo laški prostovoljni gasilci priključili prvim posredovalcem?

Linija med življenjem in smrtjo je tanka in se v izrednih primerih meri v minutah, včasih celo sekundah. Sploh takrat, ko gre za srčni infarkt ali možgansko krvavitev, je ključnega pomena hitro odreagiranje reševalcev. Toda ti so (pre)velikokrat predaleč, da bi uspeli rešiti življenje.

Prav zato je še toliko bolj pomembno, da si očividci v takih trenutkih zaupajo in posredujejo še pred prihodom reševalcev. Če želijo uspešno izvajati postopke oživljanja, pa morajo biti vendarle usposobljeni za nudenje prve pomoči. Kot idealni kandidati za hitro reševanje pred prihodom nujne medicinske pomoči so se izkazali predvsem prostovoljni gasilci, ki se zdaj že nekaj let po Sloveniji številčno vključujejo v verigo ”Prvih posredovalcev”.

Gre namreč za skupino ljudi, ki že opravljajo naloge reševanja ter imajo izkušnje z ogroženimi človeškimi življenji. Vloga prvih posredovalcev je pomembna predvsem v odmaknjenih ali nedostopnih krajih: ”Namen prvih posredovalcev je pomoč pri življenje-ogrožujočih stanjih predvsem na lokacijah, kjer je dostopni čas prihoda reševalnega vozila dolg. Zato je prišlo do ideje, da bi v lokalnih področjih usposobili in opremili določeno število ljudi, ki bi lahko nudili pomoč do prihoda reševalcev. Po večini države so to prostovoljni gasilci, ker imajo že vzpostavljen sistem proženja in tudi intervencijskega vozila,” pojasnjuje Dejan Rogelj, ustanovitelj in vodja Društva prvih posredovalcev. Ocenjuje, da je trenutno v Sloveniji od 3000 do 4000 prvih posredovalcev, kar 95% teh je tudi prostovoljnih gasilcev.

 

V programu Prvih posredovalcev sodelujejo posamezniki, ki praviloma nimajo zdravstvene izobrazbe in na kraj dogodka pridejo z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom službe NMP.

 

Domovi številnih Slovencev so oddaljeni od središč nujne medicinske pomoči, med njimi pa so tudi prebivalci Občine Laško. Ta je med 212 slovenskimi občinami z malo več kot 13.000 prebivalci na 42. mestu poseljenosti. Eno od njenih 9 krajevnih skupnosti je Sedraž s 7  naselji, v katerih živi malo več kot 700 ljudi. Ti si skupaj delijo en defibrilator, ki je nameščen na gasilskemu domu. Toda ta jim ne pomaga, če ga v primeru nenadnega obolenja nihče ne uporabi; sedražki (in vsi laški) prostovoljni gasilci pa zaenkrat še ne delujejo kot prvi posredovalci.

 

DEJSTVA
V Sloveniji srčni zastoj doživi od 4 do 5 oseb na dan
Možnost preživetja je 15%
S pravočasnimi postopki oživljanja se možnost preživetja zviša na do 74%

Dogovora še ni…

”Konkretnega dogovora še ni bilo, je bila pa na zadnji seji v novembru predstavljena ideja o izvedbi in priključitvi v projekt,” pove Martina Dornik Snoj, nižja gasilska častnica PGD Sedraž. ”Gasilska zveza Laško ima 8 prostovoljnih gasilskih društev. Vsi projekti, ki se dotikajo gasilstva celotne občine, se dogovorijo, potrdijo in organizirajo v sklopu Gasilske zveze Laško in so namenjene vsem društvom v zvezi.” Toda ni vse odvisno le od pripravljenosti gasilcev, da pristopijo k projektu, dodaja: ”Pri projektih, kot je ta, je ključnega pomena, da podporo izkaže tudi občina, ki je lahko hkrati tudi pobudnik projekta.”

…čeprav je v interesu vsem vpletenim

V kabinetu laškega župana Franca Zdolška vračajo žogico: ”Občina bi [prve posredovalce, op.a.] seveda podprla, vendar potrebe po njih izrazi Zdravstveni dom Laško in ne Občina.” Projektu priključitve laških gasilcev torej kaže dobro, saj se tudi v ZD Laško strinjajo, da bi imela pomoč prostovoljnih gasilcev pozitiven vpliv: ”V samem Laškem sicer ne bi potrebovali dodatnih okrepitev, bi bila pa to zelo dobrodošla pridobitev v oddaljenih naseljih naše občine,” pravi Tomaž Kavzer, pomočnik direktorice za področje zdravstvene nege v ZD Laško. ”V letošnjem letu imamo plan skleniti vse potrebne dogovore in izobraziti prve gasilce,” ob tem še dodaja.

Je pa to v končni fazi predvsem odločitev gasilcev, pojasnjuje Dušan Vižintin, administrator Gasilske zveze Slovenije: ”O tem, ali bodo gasilci iz gasilskih društev izvajali naloge prvih posredovalcev, se le ti odločijo sami. V to jih ne more nihče prisiliti, prav tako ne gasilskega društva. Da pa se vse skupaj začne izvajati, mora biti med PGD, Občino in URSZR (Uprava RS za zaščito in reševanje, op.a.) sklenjen sporazum, ki ga podpišejo omenjeni deležniki. Na osnovi podpisanega sporazuma da PGD v uporabo svoja vozila in opremo, občina se zaveže financirati oz. sofinancirati delovanje prvih posredovalcev, URSZR pa izvajanje alarmiranja prvih posredovalcev.”

Rezultati, ki kličejo po aplavzu

V načrtu je tudi dodajanje defibrilatorjev v laški občini, so zatrdili v kabinetu župana. Vse to z enim samim namenom: da se Laščanom ob nenadnih obolenjih povečajo možnosti preživetja. ”V naši enoti nujne medicinske pomoči smo imeli v lanskem letu okoli 700 intervencij. Z vzpostavitvijo sistema prvih posredovalcev bi se gotovo izboljšala možnost preživetja v tistih primerih, ko je neposredno ogroženo življenje,” pojasnjuje Kavzer.

 

Defibrilatorji na dostopnih javnih mestih niso dovolj; ključnega pomena je, da z njimi poškodovancu čim prej zagotovimo ustrezno pomoč.

 

Če je moč soditi po zgledu držav, kjer je projekt prvih posredovalcev med gasilci že zakoreninjen, bo trud za prizadevanje, v kolikor bo projekt uspešno izpeljan, poplačan. Na Nizozemskem prvi posredovalci reševalce na kraju nesreče prehitijo za kar dve minuti in pol, v Švici so na kraju nesreče v 84% primerov pred reševalci. Tudi v Sloveniji se rezultati dobre prakse že kažejo in morda bodo v naslednjem letu temu pričale tudi statistike v Laškem.