Uspešen boj proti otroškemu delu s pomočjo fotografije

Izbrana slika govori o problemu, ki je bil zelo aktualen še v začetku prejšnjega stoletja v Ameriki. ZDA, ki naj bi veljale za obljubljeno deželo, to gotovo niso bile za vse tiste, ki so se v ”novi svet” priselili v upanju na boljše življenje. Tujci, tako kot so jih označevali Američani, niso zlahka prišli skozi mesec, in da bi celotna družina preživela, so na delo morali oditi tudi otroci. Otroci, ki so bili takšne starosti, da se ti naježi koža. Večina, jih zaradi preobremenjenosti z delom ni odšla v šole, veliko jih ni niti dočakalo najstniških let, saj so zaradi težkih delovnih pogojev zboleli za (takrat še) neozdravljive bolezni.

”Po državljanski vojni so se dostopnost naravnih sredstev (virov), nove invencije in receptivni trg kombiniral z izbruhom industrije in posla z gorivom. Povpraševanje po delu je naraščalo in v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je veliko otrok postalo delovna sila. Plače v tovarnah so bile tako nizke, da so otroci pogosto morali delati za podporo svojim družinam.” (Fallon in Tzannatos, 1998)

”Število otrok pod 15. letom starosti, ki so delali v industriji za mizerno plačilo, je med letoma 1890 in 1910 naraslo z 1,5 milijona na 2 milijona. Različnim poslom je bilo v interesu zaposliti otroke, ki so opravljali ne preveč težka dela za nižja plačila.” (prav tam)

”Zaradi svoje majhne telesne strukture so lahko počeli stvari, ki jih odrasli niso mogli, pa še lahko jih je bilo zmanipulirati. Otroke so videli kot del družinske ekonomije.” (Grote, Basu, Weinhold, 1998). Priseljenci so pogosto vzeli na delosvoje otroke, ali pa so jih poslali delati drugam. (Fallon, Tzannatos, 1998).

”Obstaja delo, od katerega imajo otroci korist, in obstaja tudi tisto drugo delo, ki prinaša dobiček samo delodajalcem. Cilj zaposlovanja otrok ni v tem, da bi jih česa naučili, ampak v tem, da delodajalci prejmejo čim več dobička od njihovega dela,” pove Lewis Hine, avtor številnih fotografij, ki uprizarjajo otroško delo v težkih delovnih pogojih. (”Teaching with documents: Documentation of Child Labour”, 2013)

Kakorkoli, otroški delavci so redko izkusili pravo otroštvo. ”Iti v šolo za pripravo za kasnejše (boljše) življenje, je bilo nekaj, kar je okusilo majhno število otrok. Ker so delali na industrijskih lokacijah, jih je večina razvila resne zdravstvene težave. Veliko jih je bilo tudi podhranjenih. Razvili so bolezni, povzane z njihovim delovnim okoljem, kot na primer tuberkulozo in bronhitis. Soočili so se z visoko stopnjo nevarnosti za poškodbe zaradi težkega dela in dolgega urnika.” (”These Appalling Images Exposed Child Labor in America”, 2011)

Podobno se je zgodilo tudi z otrokom, prikazanim na izbrani fotografiji. Če najprej pomislimo na simbol otroka, v svojih mislim vidimo svobodne in zdrave otroke, ki se igrajo v parku, hodijo v šole in niso prisiljeni v nobeno dejavnost. Skratka, pomislimo na tisto, kar si najbolj želimo za svojega otroka.

Nikakor pa ne pomislimo na trpljenje, ki jo doživlja tale otrok na fotografiji. Deček se je skupaj s starši v ZDA priselil z Irske, na delo pa je odšel, ko je bil star komaj 4 leta. Da bi zaslužil čim več denarja, da bi pomagal staršema in trem sestram, da preživijo, je delal v industriji od 7. zjutraj do 7. zvečer. Zaradi velike nevarnosti okužbe, naj bi tudi sam zbolel za bronhitisom. (”Teaching with documents: Documentation of Child Labor”, 2013)

”V prvih letih novega tisočletja je veliko Američanov delo otrok imenovalo otroško suženjstvo in so zahtevali njegovo odpravo. Trdili so, da dolge ure dela onemogočajo otrokom, da se šolajo, in s tem se ne morejo pripraviti za boljšo prihodnost. Namesto tega jih je delo obsodilo na nepismenost, revščino in bolezni.” (Grote, Basu, Weinhold, 1998)

”Leta 1904 je skupina progresivnih reformatorjev ustanovila Državni komite za otroško delo (National Child Labor Committee), organizacijo, katere cilj je bil odprava otroškega dela. Zaposlili so skupine preiskovalcev, ki so pridobivali dokaze otroškega dela v težkih razmerah in delovnih pogojih, najeli so celo skupine fotografov in statistikov, ki so celotno zadevo dokumentirali in dramatizirali. Eden takih je bil tudi avtor zgornje fotografije Lewis Hine. Fotografi so morali biti previdni, saj delodajalci niso želeli, da se otroke fotografira.” (Fallon, Tzannatos, 1998).

”Zgornja fotografija, skupaj še z drugimi stotimi ali tisočimi fotografijami, je tudi dosegla svoj cilj. Leta 1916 je kongres sprejel naslednje delovne standarde: minimalna starost za otrok, ki delajo v proizvodnji, je 14 let, za tiste, ki delajo v rudarstvu pa 16 let; dnevni urnik ne sme presegati 8 ur dela; prepoved nočnih izmen do 16. leta starosti; delo se ni smelo začeti pred 6. zjutraj in končati pred 7. zvečer. Do leta 1920 se je število otroških delavcev skoraj prepolovilo.” (prav tam)

VIRI IN LITERATURA

Grote, U., Basu, A., Weinhold, D. (1998). Child Labor and the international policy debate: the education/child labor trade-off and the consequences of trade sanctions. Bonn: ZEF.

Fallon, P., Tzannatos, Z. (1998). Child Labor: issues and directions for the World Bank. Washington: The World Bank

Teaching with documents: Documentation of Child Labor

These Appalling Images Exposed Child Labor in America