(NE)vem: Kako je korona vplivala na šolanje in našo psiho?

Novinarke medija za mlade (NE)vem smo za vas pripravile podkast, v katerem smo se pogovarjale z dijaki, študenti, profesorico in psihologi s psihosocialne svetovalnice. Zanimalo nas je kako je šolanje na daljavo vplivalo na njihovo počutje ter kvaliteto izobraževanja. Za vas smo pripravile tudi krajše besedilo, ki povzema podkast, če tega ne morete ali ne želite poslušati.

(NE)vem je spletni medij, ki smo ga v zadnjih mesecih ustvarile pri predmetu Digitalno novinarstvo. Rade bi se približale mlajšemu občinstvu, predvsem najstnikom ter mladim odraslim in teme predstavile na njim prijazen način. 

Kako je korona vplivala na šolanje in našo psiho?

Letošnja situacija z izbruhom epidemije koronavirusa ni na glavo postavila samo celotnega svetovnega gospodarstva, temveč je močno vplivala tudi na šolstvo in socializacijo mladine. Prvo okužbo s koronavirusom so v Sloveniji odkrili četrtega marca. Dvanajst dni kasneje je vlada uradno napovedala zaprtje srednjih šol in univerz. Načrtovano je bilo, da bo zaprtje izobraževalnih institucij trajalo le štirinajst dni, vendar se je to zavleklo in velja že deveti mesec. Kljub temu, da je šolanje, v obdobju med marcem in majem potekalo na daljavo, so dijaki 4. letnikov srednjih šol opravljali maturo. Nova realnost je s seboj prinesla veliko sprememb, ki imajo tako pozitivne, kot negativne posledice na psihološko stanje prebivalcev. Najbolj ranljiva kategorija pa so seveda – mladi.

Kaj so posledice šolanja na daljavo?

Najbolj očitna sprememba je sprememba delovnega okolja, oziroma kot pravi dijak 4. letnika srednje šole, Ažbe: “Ko sem šel v šolo je bila sprememba dom-učilnica zadostna. Zdaj sem stalno v sobi in tako je moj prostor za sproščanje postal tudi moj delovni prostor, kar vpliva na to, da ne vem več ali se sproščam ali delam.” Brisanje mej med prostorom za delo in prostorom za sprostitev pogosto povzroča težave pri ločevanju med prostim in delovnim časom, kar lahko vpliva na sposobnosti razporejanja časa skozi dan.

Največja težava, s katero so se dijaki soočali v prvi polovici letošnjega leta, je bila državna matura. “Takoj, ko se je virus začel širiti po Sloveniji in so zaprli šole, je šolski sistem za nekaj tednov propadel. V prvih dveh tednih sploh nismo imeli pouka, kar je vplivalo na rezultate mature. Vse to se je zgodilo en mesec pred maturo, ko smo bili vsi živčni zaradi negotovosti celotnega procesa,” razlaga Luka.

V novem študijskem letu, pa je tako študentom, kot tudi dijakom, največja težava pomanjkljivost motivacije. “Jaz sem na začetku epidemije nekako mislila, da virus ne obstaja in sem bila zelo vesela, da se ne bom rabila vsak dan voziti v Ljubljano. Zdaj mi je že dolgčas in bi šla zelo rada nazaj v šolo,” razlaga Špela, dijakinja 1. letnika. Veliko težavo pa ima dijak Ažbe, ki nam je zaupal, da se zjutraj zbuja brez energije in težko vstane, saj ve, da bo moral naslednjih osem ur presedeti za računalnikom.

Kako delo na daljavo vpliva na profesorje?

Dijaki in študentje niso edini, ki so doživeli veliko sprememb zaradi novega načina šolanja. Profesorica srednje šole razlaga, da je delo na daljavo zelo težko, predvsem zato, ker od učencev ne dobi povratnih informacij: “Ti nekoga sprašuješ naj ti pove nekaj in se sploh ne oglasi, potem se opraviči, da je bil na stranišču in to je to.” Profesorica trdi tudi, da se med epidemijo še bolj vidi razlika med pridnimi in manj pridnimi dijaki, saj pridni delajo tudi doma, medtem, ko ostali zdaj delajo še manj.

Kaj pravijo strokovanjaki?

S psihičnimi posledicami, ki jih povzroča sprememba realnosti, se ukvarjajo na psihosocialni svetovalnici Univerze v Ljubljani. V preteklih letih so imeli v svetovalnici približno 120 svetovanj na leto, letos ocenjujejo, da jih bodo imeli okoli 430, kar je trikrat več. “Velike spremembe, kot so otežena možnost bivanja v študentskem domu, težje opravljanje študentskega dela, socialna izolacija in pomanjkanje motivacije za študij, velikokrat poglabljajo že obstoječe stiske, v katerih se dijaki in študentje nahajajo,” razlagajo na svetovalnici. Del stisk je seveda vezan prav na soočanje z novo boleznijo in skrbjo za svoje zdravje in dobro drugih.  Pomembno je imeti v mislih, da je normalno imeti težave pri prilagajanju na nov način življenja. V takšnih trenutkih se lahko kdorkoli obrne na strokovno pomoč, ki jo ponujajo v psihosocialni svetovalnici.

Kako si lahko zapolnite čas in se hkrati sprostite med epidemijo?

Skupaj s predstavnikom psihosocialne svetovalnice smo pripravili nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo pri sproščanju med epidemijo:

  1. Načrtovanje dneva: Čeprav se nam zdi, da imamo sedaj, ko smo doma, preveč časa, to ne pomeni, da bomo opravili več obveznosti. Najmanj dejavni smo, ko imamo na razpolago preveč časa, saj imamo občutek, da se obveznosti ne rabimo lotiti takoj. Pomembno je, da si vnaprej pripravimo načrt: koliko ur in kdaj se bomo učili ter kdaj se bomo sproščali in posvetili našim hobijem. 
  2. Usmerjanje v fizično aktivnost: Dejstvo, da vse več časa preživljamo doma, še ne pomeni, da ne moremo biti fizično aktivni. Zdaj je predvsem pomembna telovadba, vendar je razumljivo tudi to, da je težje telovaditi doma kot v telovadnici.
  3. Sprostitvene tehnike: Uporabite dodatni čas, da preberete nekaj knjig ali se naučite novega jezika. Tako se boste zagotovo počutili produktivno in boste bolj ponosni nase.
  4. Vzdrževanje kvalitetnih odnosov na daljavo: Tudi, če svojih prijateljev ne vidite vsak dan, si lahko vzamete nekaj časa in jih pokličete. Pripravite si kavo in se z njimi pogovarjajte enako, kot če bi bili v šolski kavarni. Ne pozabite jih vprašati, kako se počutijo in kako oni doživljajo novo realnost, ker se zna zgoditi, da imajo tudi oni podobne težave kot ti. 

Imate še kakšno idejo? Napišite nam, kako se vi sproščate in hkrati socializirate v času epidemije na ne.vem@gmail.com

Kontakt Slovenske krovne zveze za psihoterapijo:

Kam po pomoč – otroci https://www.skzp.si/covid-19/kam-po-pomoc-otroci/ 

Kam po pomoč – odrasli https://www.skzp.si/covid-19/kam-po-pomoc-odrasli/ 

Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene na fakultetah Univerze v Ljubljani: https://www.pef.uni-lj.si/894.html

Živ? Živ.: http://zivziv.si/sos/

________________________________________________________________

 Avtorice: Teodora Lazarevska, Marja Lotrič, Ana Maretić, Taja Modic in Ajda Novak.

S projektom smo želele ustvariti spletni medij namenjen najstnikom in mladim odraslim (od 12 do 25 let), ki bi jim pomagal pri na težavah s katerimi se soočajo.

Predstavitev medija za mlade (NE) vem.

Loader Loading...
EAD Logo Taking too long?

Reload Reload document
| Open Open in new tab

Prenesi dokument tukaj [75.05 KB]