Anja Čuček je strokovnjakinja na področju kozmetike in v tej panogi deluje že od mladostniških let, ko je končala Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo v Celju, na programu kozmetični tehnik. 27-letna kozmetičarka, ki prihaja iz okolice Podčetrtka, trenutno pa živi v Rogatcu, svoje kozmetične storitve opravlja v salonu za zdravje in lepoto v Celju. Svoje znanje in nasvete iz kozmetike posoja tudi številnim družinskim revijam, kot na primer Zarja Jana, kjer bralcem pomaga, da lahko tudi sami doma poskrbijo za svoje zdravje in lepoto.

Kako zelo dobičkonosna in popularna panoga so danes saloni za zdravje in lepoto?

To je odvisno od same dejavnosti, ki jo salon izvaja, kakšno kvaliteto storitve ponuja, na kakšnem nivoju deluje in od tega so potem odvisni prihodki.

Je bilo od vedno tako, ali se s časom povečuje?

Pravzaprav se je včasih negovanje telesa smatralo kot luksuz, nadstandard, ki si ga lahko privoščijo samo določeni ljudje. Danes pa to vedno bolj prihaja v ospredje kot nekaj nujnega oziroma postaja način življenja. Tempo življenja je vedno hitrejši in ljudje rabijo storitve, kot so masaže za rehabilitacijo, da lažje živijo in to podpira zdrav življenjski slog.

Kako velika je konkurenca v tej panogi?

Konkurenca je zagotovo vedno večja, potrebno je vlagati še več znanja in spretnosti. Pomembna so izobraževanja, da se lahko strankam ponudi novosti, ki se v kozmetični industriji zelo ekspresno izmenjujejo. Vedno več je novosti in z njimi je potrebno biti na tekočem in strankam ponuditi le najboljše.

Kako pravzaprav postaneš kozmetični delavec? Je za to nujno potrebna izobrazba, ali to lahko počne kdorkoli, če ga to veseli?

Uradna in osnovna izobrazba v RS je kozmetični tehnik, 5. stopnja izobrazbe, ki se jo pridobi po končani srednji šoli. To je osnova, če želiš odpreti svoj s. p., ali pa, če imaš za polni delovni čas zaposleno osebo, ki že ima ustrezno osnovno izobrazbo. V Sloveniji je možno dobiti tudi naziv diplomirane kozmetičarke, prav tako se izvaja magistrski študij. Določene storitve pa se lahko izvaja tudi brez kozmetične šole, s pridobljenim certifikatom maserja, pedikerja, manikerja …

Katera storitev je za vas najtežja in katera najlažja? Zakaj?

Vsaka storitev je na svoj način težka. Čeprav se lahko kaj sliši zelo enostavno, na primer oblikovanje obrvi, je v ozadju potrebno veliko znanja. Potrebno je vedeti, kaj vse se lahko zgodi s stranko, kako koža pri tem reagira. Rekla bi, da lahkih storitev ni, saj je potrebno imeti za vsako storitev veliko znanja. Lahko pa govorimo o storitvah, ki nam bolj ležijo in jih počnemo raje, kot druge.

Katera pa vam najbolj oziroma najmanj leži?

Meni osebno je najbolj pri srcu opravljati nege obraza, saj sem za to tudi najbolj specializirana. Nasploh pa najraje opravljam storitve, pri katerih imam določene rezultate, kjer je viden napredek pri stranki in, da je na koncu stranka zadovoljna. Kar mi je manj pri srcu pa je geliranje nohtov.

Kaj vas je najbolj prepričalo v odločitev, da bi se radi ukvarjali z kozmetičnimi storitvami?

Tega še sama ne vem čisto natančno. Vem le, da je naključno prišel dan, ko sem se odločila za to. Predvsem me veseli, da na ta način lahko pomagam drugim ljudem, da sem z njimi v stiku, da jim izboljšujem razpoloženje. Najlepše je, ko lahko nekomu pomagam, mu izboljšam samozavest in življenje, saj imajo ljudje različne težave. To je zagotovo ključnega pomena, da sem postala kozmetičarka, saj mi je zdravje veliko bolj pomembno, kot estetika.

Kdo vse so vaše stranke?

Največ strank je tistih, ki so zaposleni. Torej ljudje med 30. in 52. letom starosti, kjer je več žensk, a moški ne zaostajajo veliko. Včasih pridejo na storitve tudi otroci, če imajo kakšno težavo in jih straši pripeljejo, skupaj najdemo rešitev. Tudi na otroške masaže hodijo. Največ storitev potrebujejo tisti, ki delajo, saj imajo večjo potrebno po urejenosti in sproščenosti.

So vam katere stranke bolj zanimive kot druge?

Kot sem že povedala, najbolj me veseli opravljati storitve, kjer imajo stranke vidne rezultate, kot na primer popravljanje gub ali povešene kože. Najslabše pa je opravljati storitve na nekomu, ki je brez volje, saj je potrebno takrat vanj vložiti še več energije.

Kakšen odnos vzpostavite s strankami? Se poslužujete bolj sproščenega oziroma prijateljskega odnosa, ali ostajate na profesionalnem?

Zagotovo je do vsakega potrebno imeti profesionalen odnos. Veliko ljudi mi med storitvijo zaupa določene osebne podatke iz življenja, ki jih moram zadržati zase in si jih tudi zapomniti, da pri naslednjem srečanju vem, o čem se je govorilo. Z določenimi strankami se tikamo in smo bolj na prijateljskem odnosu, toda vseeno vemo kje so meje. Potrebno je imeti podobno mero prijateljskega in profesionalnega odnosa.

Kako reagirate, če stranka ni zadovoljna z vašimi storitvami?

Ne morem reči, da občasno ne pride do kakšnih nestrinjanj s strankami, vendar večjih izkušenj, da stranka ne bi bila zadovoljna, nisem imela. Vedno delam po principu, da se takoj pove, če stranki storitev, ki jo opravljam, ne odgovarja in ne, ko je ta zaključena. Tako lahko med procesom, po želji stranke, storitev prilagodim. Včasih lahko pri opravljanju pride do nesporazuma, da si je stranka drugače predstavljala potek storitve in pravzaprav ne pozna procesa. Vedno pravim, da je pri vsaki storitvi potrebna dobra komunikacija med stranko in delavcem.

Omenili ste dobro komunikacijo. Katere lastnosti, polege te, še mora imeti dober kozmetični delavec?

V prvi vrsti bi izpostavila, da mora imeti dobro intuicijo, saj mora imeti to sposobnost, da stranko začuti. Zaznati je potrebno, kakšen dan ima in kakšnega razpoloženja je prišla v salon. Če je stranka slabe volje, jo je potrebno pomiriti in ji nameniti kakšno lepo besedo in le z dobro intuicijo se lahko hitro zazna počutje stranke. Pomembna je tudi urejenost kozmetičnega delavca in da zna skrbeti za salon, saj se bo le tako lahko stranka udobno počutila v salonu.

Kakšni ljudje so kozmetični delavci? Ali obstaja kakšna skupna značilnost ali stereotip za tovrstne osebe?

Zdi se mi, da imamo vsi poklicno deformacijo, da delamo po pregovoru »kovačeva kobila je vedno bosa«. Toliko kot urejamo druge ljudi, sami nismo deležni take nege in razvajanja. Pravzaprav si moramo ukrasti nekaj časa, da poskrbimo tudi zase. Včasih je tega več, včasih manj, bi si pa želeli, da bi si lahko namenili več časa in si tudi med seboj nudili določene storitve. Sicer smo pa ljudje, ki se ne ukvarjamo z izgledom drugih ljudi in jih po tem ne ocenjujemo.

Katera je tista slabša lastnost, ki jo opazite pri sebi?

Nisem prepričana, če to spada med slabe lastnosti, ampak veliko preveč sebe vlagam v storitve, da so stranke zadovoljne in pri tem posledično bolj utrujam svoje telo, kot bi ga sicer. To se mi pozna v bolečinah v križu in rokah, vendar v tistem trenutku, ko delam, želim za stranko le najboljše in na nek način žrtvujem sebe, da ji naredim nekaj res kvalitetnega. Tudi prepolni urniki so velik problem, saj strankam težko rečem ne. Včasih je potrebno stopiti korak nazaj in misliti tudi nase.

Ali se v salonu dobro razumete?

V salonu kjer delam je vzdušje med zaposlenimi zelo dobro, stranke to takoj opazijo, na kar sem zelo ponosna. Glede na statistiko, 1/3 našega življenja preživimo v službi, zato je zelo pomembno s kom delaš in kakšni so medsebojni odnosi, še posebej v kozmetičnem poslu, saj delamo z ljudmi. Na žalost je danes veliko ljudi v svojih službah nesrečnih, toda jaz, posebej zaradi dobrega vzdušja, v službo hodim z veseljem.

Imate željo, da bi v prihodnosti odprli svoj salon?

Verjetno je prišla kdaj kakšna misel na to temo, vendar da bi v tem času želela to idejo realizirati, pa nikakor. Zelo sem zadovoljna tu kjer delam, v tem kolektivu in s strankami se dobro razumem, nekako smo se povezali in na nek način delujemo kot prijatelji, ko najdeš nekaj takšnega, ti to zadošča. Ni pa izključeno, da nekoč odprem nekaj svojega.

G. K.